»Vsi so že slišali za največjo knjižnico na svetu, jaz pa bom napisal knjigo o najmanjši knjižnici na svetu in njeni knjižničarki.« Tako je dejal avtor knjige Antonio Iturbe, glavni junakinji te zgodbe, Diti Kraus, ko ga je popeljala po poteh in krajih svojega otroštva. V roman je vpletel njeno trpko izkušnjo iz mladosti in jo prepletel z bujno domišljijo. V tovarni smrti, kot so mnogi imenovali taborišče Auschwitz-Birkenau, je bil blok 31 nekaj nenavadnega, skorajda nemogočega. Bil je krinka za mednarodne opazovalce Rdečega križa. Fredy Hirsch je uspel taboriščne oblasti prepričati, da bi bilo koristno imeti posebno stavbo, ki bi jo namenili druženju otrok. In sredi tega "družinskega taborišča", se je znašla tudi Dita z očetom in materjo, ki sta tam garala dan za dnem, kot na tisoče drugih taboriščnikov. Dito, ki je tekoče govorila češko in nemško ter zelo dobro brala, so prvič uporabili v bloku 31 kot šepetalko pri igri. Hirsch je v njej prepoznal pogumno deklico, ki se ne boji in zato ji je ponudil delo knjižničarke. Predstavil ji je tako imenovano "živo knjižnico". Ljudje, ki dobro poznajo kakšno knjigo, hodijo od skupine do skupine in otrokom pripovedujejo zgodbe na pamet. V Fredyjevi sobi je bilo skritih osem knjig, za katere je vedelo samo nekaj posameznikov. In za te knjige je skrbela Dita, jih varovala, skrivala v žepu pod haljo. Vsak dopoldan jih je nosila posameznim učiteljem, ki so jih na skrivaj uporabljali, zvečer pa vračala v skrivališče. Neznansko se je bala nemškega zdravnika Mengeleja, ki izbiral otroke za svoje raziskovalne projekte. Vlaki smrti so prihajali dan za dnem in na tisoče in tisoče jetnikov je za vedno ostalo, smrt je bila nekaj vsakdanjega. Veliko zgodb je bilo že napisanih o trpljenju v taboriščih, prav vsaka pa je košček mozaika, ki ga sestavljajo te grozote, obup in razčlovečenje. Čeprav so okoli nje umirali njeni bližnji, je Dita verjela in se borila za preživetje...

Temeljita biografija Nikole Tesle je plod večletnega raziskovalnega dela avtorja in še številnih drugih, ki so mu pomagali pri tem.

Avtor želi bralcu predstaviti nov, še povsem neznan vidik Teslovega življenja, ki se nanaša na njegova prva balkanska ter kasnejša evropska in transatlantska potovanja.

»Nikola Tesla se je vpisal v zgodovino kot državljan vesolja, neutruden pacifist, prinašalec svetlobe – človek iz prihodnosti za prihodnost. Z uvidom v njegovo življenje, delo in ustvarjalno zapuščino odstiramo pogled v prihodnost, o kakršni je sanjal in kakršno želimo zase, za zanamce in naš planet«

Jeanne in Tim sta že pred desetletjem odprla njun življenjski projekt – Zimzeleno gostišče. Pri delu jima pomaga tudi Iris od katere sta gostišče kupila, pogodba je bila namreč takšna , da lahko ostane. Sedaj pa se soočajo z velikimi finančnimi težavami, ki jih pestijo. Kljub temu se veselijo prihajajočih božičnih praznikov in poroke, ki bi se naj odvila v tem malem gostišču. Tam je tudi pisateljica Molly, ki bi rada dokončala svojo najnovejšo otroško knjigo. Silovit snežni vihar v gostišče privede tudi nenapovedane goste. Preprosta zgodba se zaplete in nenazadnje romantično razplete. Lahkotno branje ob dolgih zimski večerih in skodelici čaja.

»Jeanne je potrebovala nekaj trenutkov, da je vse skupaj prepoznala: krožni dovoz, skedenj, spuščajoče se pobočje poti do ceste, gostišče, vse izdelano do popolne podrobnosti, vključno z vencem iz modrih cvetov na vhodnih vratih, prvo stvar, ki jo je pred davnimi leti, ko sta prvič prišla v gostišče, naredila sama.«

Susan Green je v svojih štiridesetih glavni literarni lik lahkotnega romana z bodečim naslovom. Nenačrtovana nosečnost s prijateljem, težave v odnosu z bratom Edwardom, smrt mame… Vse to se močno dotakne sicer samozavestne in samosvoje Susan, ki je sicer želela svoje življenje do potankosti načrtovati. Prepričana je bila, da ljubezen oziroma odnosi nasploh prinašajo le nepotrebne pretrese, zato se jim je izogibala. A nenačrtovani dogodki temeljito pretresejo njen svet. Zbliža se z bratovim prijateljem Robom in nepričakovano odkrije skrbno skrito materino skrivnost… »Menim, da se v življenju včasih premalo zavedamo, koliko nam pomeni družina in se po nepotrebnem kregamo. Knjiga mi je bila všeč tudi zato, ker je lahkotno branje, neprenehoma se nekaj odvija…«

                                                                                  (mnenje bralke)

To je priročnik o demenci, kot pove že sam podnaslov. Nastal je kot rezultat projekta Po kreativni poti do znanja: Demenca med generacijami za večjo kakovost življenja (Fakulteta za socialno delo LJ. In Pedagoška fakulteta LJ.)

Knjiga je obogatena z napotki, dejstvi, vsebuje tudi kratke izpovedi oseb z demenco, svojcev in oskrbovancev, ki bodo lahko v pomoč vsem, ki se z boleznijo tako ali drugače soočajo tudi sami.

»Ljudje smo zelo družabna bitja, vendar pa mnogi stari ljudje živijo v osamljenosti. Sklepanje in ohranjanje prijateljstev je pomembno za celotno življenje. Kljub temu pa nam način življenja pogosto onemogoča druženje. Medtem ko so bile v preteklosti običajne večgeneracijske družine ( ko so pod isto streho živele tri generacije), se dandanes večina otrok, ko odraste, odseli od staršev, kar pomeni, da starejši človek po smrti partnerja ostane sam. Takrat se lahko zanese le na svojo socialno mrežo ljudi, s katerimi se druži in ima pogoste stike. Premalo se zavedamo, da za posameznika vir moči ni samo njegovo zdravje, temveč tudi njegova socialna mreža – mreža sorodnikov, sosedov in prijateljev.

Osamljenost pripomore k povečanem upadu kognitivnih sposobnosti, socialna izolacija pa vodi v duševne bolezni.«