Dovolite, da Vam predstavimo pomembnega moa, naega rojaka in naprednega znanstvenika, ki je v svojem ?asu z izjemnim pogumom in gore?nostjo premikal do tedaj veljavne meje in prepri?anja. Izel je iz nae okolice, saj se je rodil na obmo?ju skrajno zahodnega dela Slovenskih goric. V raznih virih pa so ga zaradi njegovega enciklopedi?nega splonega znanja, predvsem pa obirnega poznavanja matematike in medicine poimenovali kar slovenski Evklid in Hipokrat. V svojem ?asu naj bi veljal za enega najuglednejih dunajskih zdravnikov. Vse navedeno nas je prepri?alo, da smo se odlo?ili pripraviti razstavo o Andreju Perlahu.
Virtualna razstava o Andreju Perlahu je v skrajani obliki lu? sveta ugledala ob kulturnem prazniku, februarja 2021. Dopolnjeno in razirjeno, pa smo jo na ogled postavili 1. marca 2021.
Vabljeni k ogledu video predstavitve ter k branju celotnega besedila.
___________________________
Andrej Perlah
(1490-1551)
Dovolite, da Vam predstavimo pomembnega moa, naega rojaka in naprednega znanstvenika, ki je v svojem ?asu z izjemnim pogumom in gore?nostjo premikal do tedaj veljavne meje in prepri?anja. Izel je iz nae okolice, saj se je rodil na obmo?ju skrajno zahodnega dela Slovenskih goric. V raznih virih pa so ga zaradi njegovega enciklopedi?nega splonega znanja, predvsem pa obirnega poznavanja matematike in medicine poimenovali kar slovenski Evklid in Hipokrat. V svojem ?asu naj bi veljal za enega najuglednejih dunajskih zdravnikov. Vse navedeno nas je prepri?alo, da smo se odlo?ili pripraviti razstavo o Andreju Perlahu. Vabljeni k ogledu!
Andrej Perlah (Perlach, Perlacher), v znanstvenih krogih znan tudi kot Andreas Perlahius Stirus, je bil matematik, astronom in zdravnik. Rodil se je 17. novembra leta 1490* na ve?ji kmetiji v Sve?ini pri Mariboru in umrl 11. junija leta 1551 na Dunaju. Perlah je ime najverjetneje dobil po farnem zavetniku sve?inske cerkve, sv. Andreju. V zvezi z upnijsko cerkvijo sv. Andreja se ime naselja Sve?ina omenja e v 11. stoletju. Dananja podoba cerkve pa naj bi izvirala iz 17. stoletja. Perlah je imel vsaj dve sestri. Do 17. stoletja pa je znana sled rodu druine Perlah na tem obmo?ju. Perlah v svoji oporoki sam pie svoj priimek brez ?rke c, zato ga bomo tudi mi tako imenovali. * Gre za najbolj verjetni datum. (Oinger, 284)
MED OLSKIMI KLOPMI
Perlah je odra?al v Sve?ini in se najverjetneje v doma?em kraju prvi? odpravil k pouku. Ker pa je izel iz premone druine, mu je bila tudi nadaljnja pot v olske klopi odprta. Zanesljivih virov o njegovih prvih korakih pred olsko tablo ni, olanje pa je leta 1511 zagotovo nadaljeval na univerzi na Dunaju (tedaj imenovana tudi Alma Mater Rudolphina), kamor se je vpisal kot Andreas Perlach de Witzshein. Ob vpisu na univerzo je bilo tedaj ob prisegi potrebno poravnati dolo?eni znesek (4 groe). Najprej se je posvetil tudiju matematike in astronomije ter pridobil naziv magister artium liberalium*. Zatem je na navedenih podro?jih dosegel tudi doktorski naslov doctor artium, vendar pa se tukaj na svoji tudijski poti ni ustavil.
Ve? virov navaja, da naj bi Perlah med tudijem sodil v krog u?encev slovitega matematika, astronoma in zdravnika Georga Tannstetterja***. Vpisal je tudij medicine, ga leta 1530 uspeno kon?al ter postal doktor medicine (artium et medicine doctor). e med tudijem je leta 1517 pri?el predavati matematiko in astronomijo na artisti?ni (ponekod tudi artistiki, danes filozofski) fakulteti, ki je imela v tistem ?asu najniji poloaj na univerzi. Po uspeno opravljenem doktoratu iz medicine pa je pri?el predavati e na medicinski fakulteti. Skupno naj bi na dunajski univerzi predaval ve? kot 30 let. Perlah je ostal vse do svoje smrti na Dunaju, le ob blagoslovu novega zvona naj bi se leta 1518 za kratek ?as vrnil v Sve?ino.
- Leta 1365 je univerzo ustanovil Rudolf IV. Avstrijski.
-
- V srednjem veku so tudentje ta naziv pridobili z opravljenim magisterijem na podro?ju ene izmed sedmih svobodnih umetnosti (septem artes liberales) gramatika, retorika, dialektika, aritmetika, geometrija, astronomija in glasba.
- ** Georg Tannstetter (ponekod Tannsttter) (14821535) je bil v Perlahovem ?asu predavatelj na filozofski in medicinski fakulteti na Dunaju. Izdeloval je zidne koledarje z astrolokimi informacijami, ki pa se ve?inoma niso ohranili. Naj bi bil tudi zdravnik na tedanjem cesarskem dvoru.
PERLAH O?E SLOVENSKE ASTRONOMIJE
Astronomi ga imajo za o?eta slovenske astronomije. (Punik, str. 22) Bil je sodobnik Nikolaja Kopernika (14731543), z astronomijo pa naj bi se ukvarjal e v ?asu tudija. Prvotno je najverjetneje zgolj prepisoval in prirejal dela svojih predhodnikov, pri ?emer mu je gotovo pomagalo predhodno znanje latin?ine in gr?ine. Leta 1517 je izdal svoje prvo delo Novi almanah (Almanah novum) za leto 1518. V njem so lu? sveta prvi? v tiskani obliki ugledale prve Perlahove efemeride. Le-te je posvetil dunajskemu kofu Juriju Slatkonji*, svojemu rojaku, ki naj bi ga tudi podpiral in mu pomagal. Zatem naj bi izdal efemeride v almanahih e za leta 1519, 1520, 1529 in 1531. Leta 1530 izdane efemeride za leto 1531 naj bi opremil e z astrolokimi napovedmi (Prognosticon), katerih se sicer ni poslueval v tolikni meri kot njegovi sodobniki. Novi almanah za leto 1520 velja za eno nastarejih publikacij z astronomsko vsebino na svetu. Svoja dela je pisal in objavljal v latin?ini, efemeride za leto 1531 pa so bile prevedene tudi v nem?ino, da bi jih bralci laje razumeli. Njegova dela veljajo za prva tiskana dela slovenskega znanstvenika. Komentarji Perlahovih efemerid so verjetno njegovo najobseneje delo, ki pa je izlo ele po njegovi smrti, leta 1551.
Naj bi napisal tudi letopisa za leto 1528 in za leto 1530 ter objavil Peurbachove tablice mrkov. V prvih almanahih ni navajal socialnih in politi?nih predvidevanj, kasneje pa je poleg le-teh vklju?il e vremenske napovedi ter kmetijske nasvete. Tovrstni almanahi so v tistem ?asu sluili astrologom pri njihovih prerokbah, kasneje pa so se, tudi pod Perlahovim vplivom, razvili v sodobne efemeride, ki so, ob strokovnih podatkih lege in gibanj nebesnih teles, laikom ponujali tudi nove in uporabne informacije. Perlah je prvi astronom slovenskega rodu, ki je zanamcem zapustil tiskana dela. Perlah je sestavil astrolab (Astrolabium Arithmeticum naprava za merjenje nebesnih teles in ?asa) in trikveter (naprava za merjenje viine nebesnih teles). Z napravo Organum Ptholemei, ki jo je prav tako sam izumil, naj bi opazoval Merkur, kar je tedaj uspelo le redkim, saj je Merkur Soncu najbliji planet.* Efemeride so posebne tabele s podatki lege nebesnih teles v odvisnosti od ?asa. * Jurij Slatkonja (14561522) je bil kof in glasbenik, po rodu iz Ljubljane. Sluboval je tudi kot organizator dvorne glasbe na Dunaju in dvorni svetovalec. * Pri navajanju izumiteljskih del Andreja Perlaha smo naleteli na nasprotujo?e informacije, zato smo povzeli najve?krat navedene.
KAKO SE OBVAROVATI PRED KUGO?
Na medicinskem podro?ju naj bi Andrej Perlah sledil naukom Paracelsusa, danes pa velja za prvega slovenskega zdravnika, ki se ga je omenjalo v svetovni literaturi. Kuga* je bila ena izmed najve?jih zdravstvenih teav njegovega ?asa. V 16. stoletju naj bi Dunaj prizadela kar estkrat. Perlah je iskal nove na?ine zdravljenja le-te, kar naj bi lepo opisal v al neohranjeni knjigi Kako se obvarovati pred kugo, ki jo je leta 1540 izdala dunajska medicinska fakulteta in je kasneje doivela ve? (neohranjenih) izdaj. Zgoraj omenjeno Perlahovo delo je kasneje sluilo kot osnova za pripravo zajezitvenih ukrepov po vsej tedanji avstrijski dravi. Omenjeni priro?nik je vseboval osnovo za posebno uredbo Infekcions ordnung, v kateri je Perlah strnil nasvete za ravnanje v primeru nalezljive bolezni, s temelji na svojem prepri?anju, da je vzrok irjenja kontakt med ljudmi, drugimi ivimi bitji, predmeti ipd. Opisana knjiica naj bi izla est let pred znano O kunih boleznih in okubah (De contagione et contagiosis morbis, avtor Girolamo Fracastoro, Verona, 1546), ki velja za prvo tovrstno knjigo na svetu. Perlah je, tudi z mesta predstojnika avstrijske dravne komisije za borbo proti kugi 1539 in leto za tem e z mesta magistra sanitatis (danes mesto epidemiologa), aktivno sodeloval pri prvih oblikah oganiziranega zdravstva na Dunaju in v boju proti tedanjim nalezljivim boleznim.
*Kuga je kuna bolezen, ki jo povzro?a bacil kuge, ki ga je odkril Yersin. (Punik, str.73)
Andreas Perlach, tirikratni dekan medicinske fakultete na Dunaju, pa tudi njen rektor, ki je ivel v obdobju naleta kuge v nae kraje, ni mogel iti, pa tudi ni el mimo tako ivljenjsko vanega problema. Izdal je knjiico o kugi, ki pa se ni ohranila. e po poloaju je bila njegova naloga bdenje nad vsemi takratnimi ukrepi, saj je bila njegova odgovornost nevarnosti ?asa primerno visoka. Prav tu nam ostaja e mnogokaj, kar bo treba izbrskati iz arhivov. (Glaser, str. 214)
Kuna znamenja v Perlahovem doma?em kraju e danes spominjajo in opominjajo na najhujo bolezen njegovega ?asa. Kuno znamenje na pi?niku je tridelno kamnoseko delo z dodanim nebekim jabolkom in kovinskim kriem na vrhu. Viri ga ume?ajo v 18. stoletje. Kuno znamenje na Pla?u pa naj bi bilo postavljeno leta 1641 in stoji ob cesti, kjer je neko? potekala pomembna rimska cesta na sever, proti obmo?ju dananje Wagne v Avstriji, tedaj Flavia Solva. Na jug pa je pot tedaj vodila vse do dananjega Celja, tedanje Celeie.
ZAMETKI EPIDEMIOLOGIJE
Tako v svojem priro?niku kot sicer, je poudarjal dezinfekcijo, ki je temeljila na pranju obla?il, ?i?enju tal in sten, poudarjenem zra?enju ter beljenju sten (zunaj in znotraj stavb) z gaenim apnom, pa tudi na rednem umivanju telesa ter doslednem odstranjevanju odpadkov. Z uporabo mo?nih diav so odganjali bolhe, ki so prenaale kugo s podgan na ljudi. Izsuevali stoje?e vode za zmanjanje insektov in odstranjevali krzno, volno, perje in platno, kot mone prenaalce kuge. Njegov predlog je bil tudi, da je potrebno obla?ila in predmete, ki so bili v stiku s kunim bolnikom ali umrlim za kugo, segati in ostanke pokopati. Omenjal pa je e odstranjevanje ivali iz kleti in shramb, predvsem podgan, pri tem je prvi opisal tudi mehani?no metodo pobijanja podgan enostavna deratizacija.
Napotek iz ?asov kuge na Dunaju v 16. stoletju: Najvaneje pa je, da se vsi hini gospodarji, me?ani in ostali prebivalci Dunaja v obrambo pred kugo ravnajo po navodilih zdravnikov, predvsem pa po knjiici Andreja Perlaha in odredbah mestnega sveta iz leta 1540. V knjiici boste nali vse, kar je potrebno vedeti vsakomur, kako naj se obvaruje pred okubo. Knjiico so izdali Johannes Singriener in drugi tiskarji in je vedno na razpolago za nakup. Berite jo in pustite si jo brati! (Punik, str. 75)
Bil je dekan prej e omenjene artisti?ne fakultete (1534) in kar tirikrat izvoljen za dekana dunajske medicinske fakultete (1539, 1547, 1549 in 1551). Leta 1550 (ponekod tudi 1549) je bil tudi rektor dunajske univerze. V letih 1550 in 1551 naj bi Perlah prejemal pla?o 80 forintov, ki je veljala za drugo najvijo na dunajski univerzi.
O tem, da je bil Perlah cenjen e v ?asu ivljenja pri?a spodnji prevod latinskih verzov, ki jih je neki pesnik zapisal ob Perlahovi smrti. V pesmi nateva in opeva e druge pomembne dunajske matematike. Nazadnje na Andreas Perlach, velikan v tej sveti vedi, ki ga pobrala e nedavno star?ka zla, zavistna je usoda. (Juni?, str. 26)
al o zunanjosti Andreja Perlaha teko piemo oz. ga ne moremo prikazati, saj dokazano njegovega portreta do danes e niso nali.
Domneva pa se, da je na prvi strani njegovega dela Novi almanah (Almanah novum), izdanega leta 1517 (ponekod tudi 1518), v inicialki Q njegova podoba, ki jo je izdelal neki rezbar.
Andrej Perlah se je poro?il z Dorotejo Gneis, h?erko svojega prijatelja in stanovskega kolega. V Nrnbergu je imel nezakonskega sina Ulrika, o katerem nekateri viri poro?ajo, da naj bi bil v reji. V svoji oporoki je Perlah premoenje razdelil med sorodnike, poskrbel za Ulrika in ustanovil tipendijski sklad v viini 600 goldinarjev. Del dohodkov od svojih posesti je iz omenjenega sklada namenil za olo in u?itelja v Lipnici ter za podporo vsako leto enemu tudentu iz Sve?ine. ?e pa ne bi nali tudenta v Sve?ini, pa tudi iz Ernova, Lu?an, Gomilice in Lipnice ob Muri. Denar dobiva samo 7 let, po tem dobi tipendijo za njim drugi. ?e ne bi v redu tudiral, se mu sredstva takoj odtegnejo in se naj poi?e drugega, ki bo v redu tudiral. (Oinger, str. 286)
PO SLEDEH ANDREJA PERLAHA
Dunajski sklad za tipendije je imel fond Andreja Perlaha.* Univerza v Mariboru podeljuje Nagrado Andreja Perlacha za izstopajo?e raziskovalne in umetnike doseke tudentov posameznikov UM ter Priznanje Andreja Perlacha za raziskovalno, umetniko, strokovno in razvojno dejavnost skupin tudentov UM. Njegovo ime je na zgodovinski plo?i, spomeniku rektorjev, v avli dunajske univerze. Pokopan je v dunajski katedrali sv. tefana, kjer je na nagrobni plo?i ohranjen tudi navedeni epitaf: Andreas Perlachio Stiro, summae bruditionis mathematico ac medico, pietate et moribus ingenic intergerrimo, hie sito, qui vixit annis LX mensibus VI. Diebus XXIV. Deccesit XI Junii, anno Cristi MDLI. Philippus Gundelius jurecons, XI annis jugi amicicia ille junetus posuit. *al podatkov o tem skladu v naem ?asu nismo nali. Od leta 2009 so pripravljali Perlahov mladinski astronomski tabor, za mlade od 14. do 26. leta, ki jih je zanimala astronomija. Zadnji podatek o izvedenem taboru v martnem na Pohorju smo nali za leto 2017.
Spominsko plo?o so ob 500-letnici njegovega rojstva namestili tudi na cerkev sv. Andreja v Sve?ini.
PERLAHOVA SVE?INA V 21. STOLETJU
Najbolj obiren je Perlach v tistem delu svoje oporoke, ko govori o posestih v svojem rojstnem kraju, katere je podedoval po svojih starih in prijateljih, v deeli tajerski. Te posesti so leale pri Sve?ini, izrecno omenja Sve?inski breg, in sicer njive, travnike, gozdove in velike vinograde s kletjo, stiskalnico in drugim inventarjem, katerega posebej ne nateva. (Oinger, 286) Sve?ina je gru?asto naselje v dolini Sve?inskega potoka, ki skupaj s e sedmimi okolikimi naselji, sestavlja vako skupnost. V preteklosti se je imenovala Witschein (tudi Witzshein), ponekod tudi Wetschina. Krajevno ime Sve?ina se je v pisnih virih prvi? omenilo pred ve? kot 800 leti. Danes ima kot vaka skupnost osmih naselij (Sve?ina, pi?nik, Slatina, Slatinski dol, Ciringa, Pla?, Zgornje Vrti?e in Podigrac) okoli 1000 prebivalcev na 1617 hektarjev velikem obmo?ju, ki spada pod Ob?ino Kungota. K obisku Sve?ine nas zagotovo vabijo nevidne stopinje izjemnega znanstvenika, ki je pred stoletji ime nae deele ponesel po vsej Evropi. Le-temu doma?ini s trudom sledijo mo?no ukoreninjeno kulturno izro?ilo se odraa skozi delo obstoje?ih folklornih skupin, skupin ljudskih pevcev, pevskega noneta in dramske skupine. Vsako leto pripravijo kme?ki praznik in prireditve v doma?i kulturni dvorani. Poleg kmetovanja, se veliko druin ukvarja tudi s turizmom. Skozi Sve?ino vodi prva mednarodna pot nordijske hoje med vinogradi. Nastala je v sodelovanju Turisti?nega drutva Sve?ina in sosednjo ob?ino Ratsch an der Weinstrasse v Avstriji in vodi preko dvori? slovenskih ter avstrijskih vinogradnikih kmetij. Sredi vinorodnega okolia se nahaja tudi vinogradniki muzej Kebl. K ogledu vabi tudi kip sv. Jurija na pi?niku. Sv. Jurij je upodobljen med borbo z zmajem. Kip nosi letnico 1818, obnovljen pa je bil leta 1998. Sprehodite pa se lahko tudi mimo kipa e enega svetnika, sv. Janeza Nepomuka, katerega kip na kamnitem podstavku z napisom IMR, ume?ajo v prvo polovico 19. stoletja. Obenem pa k obisku vabi tudi nekdanji kamnolom Pruh. Danes slui kot prireditveni prostor tevilnih dogodkov, v preteklosti pa so na tem mestu kopali litavski apnenec v tem kamnolomu so okoli leta 1986 nakopali tudi kamen, iz katerega so naredili repliko kunega znamenja, ki e danes stoji na Glavnem trgu v Mariboru.
Zaljubljeni pari pa se najraje ustavijo na hribu, s katerega se razprostira pogled na znano srce med vinogradi, ki je z med vinogradi speljano cesto nastalo ?isto naklju?no. V Sve?ino pa vabi tudi Sve?inski dvor oz. grad, ki smo si ga lahko ogledali e na grafiki G. M. Vischerja iz 17. stoletja. V 12. stoletju naj bi na gri?u, severno od dananje grajske stavbe stal prvotni dvor, ki so ga postavili Cmureki gospodje. V 16. stoletju naj bi ga Turki po obleganju segali, vendar pa kasneji pisni viri zatrjujejo, da je od dvorca e nekaj ostalo. Nova grajska stavba se omenja leta 1629, kar potrjuje tudi zapis nas vhodom v veo grajske stavbe. V gradu pa je na ogled stalna razstava Zakladi s podstreja. Pri sve?inskem gradu se pri?ne tudi t.i. gozdna u?na pot, ki se zaklju?i na razgledni to?ki Kopica (422 m. n. v.). Neki vir navaja, da naj bi si dal Andrej Perlah pripeljati vino iz Sve?ine za posebne prilonosti na Dunaj.
NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJINICA V LJUBLJANI HRANI:
Ephemerides Andreae Perlachii pro anno MDXXXI... Dat. Viennae Austriae 12. Decembris anno 1530. Dostopno tudi na: http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AQOYKRUB Commentaria ephemeridum clarissimi viri d. Andreae Perlachii Stiri, medicae artis doctoris ac in academia Viennensi ordinarii quondam mathematici... (Ioannes Schrterus ed.)
Viennae Austriae, impensis Jacobi Taurelli, excudebat Egidius Aquila, anno MDLI. Dostopno tudi na: http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S6ANSGNW
___________________________
LITERATURA IN VIRI
Punik, dr. Friderik, Andrej Perlah: gradivo za monografijo. Pokrajinski arhiv Maribor, Maribor, 1998. Juni?, S., Prosen, M., Astronomija na Slovenskem in slovenski astronomi na tujem (12.21. stoletje).
Didakta, Radovljica, 2008. Ve? avtorjev, Kartografski zakladi slovenskega ozemlja. Zaloba ZRC, Ljubljana, 2020. Prosen, M. Majo, Perger, Perlah in Strauss, slovenski astronomi 15. in 16. stoletja. Jutro, na www.jutro.si (3. februar 2021).
Oinger, A., Andrej Perlach iz Sve?ine v lu?i svoje oporoke. ?asopis za zgodovino in narodopisje, 1991, n.v. letn. 27, zv. 2, na www.sistory.si (21. februar 2021).
Glaser, A., Kuga v dobi Andreja Perlacha. ?asopis za zgodovino in narodopisje, 1991, n. v. letn 27, zv. 2, na www.sistory.si (22. februar 2021).
www.kamra.si (3. februar 2021)
www.stajerci.si (2.4. februar 2021)
www.arnes.si (15.21. februar 2021)
www.kungota.si (3.21. februar 2021)
www.slovenska-biografija.si (20. februar 2021)
www.svecina.com (15.21. februar 2021)
www.obrazislovenskihpokrajin.si (15.21. februar 2021)
www.pruh.si (21. februar 2021)
www.najdigrob.si (15. februar 2021)
www.zvab.com (21. februar 2021)
www.stanislavpirnat.si (21. februar 2021)
www.vlado.fmf.uni-lj.si (20. februar 2021)
www.um.si (15. februar 2021)
www.nebehay.com (18. februar 2021)
www.britanica.com (27. februar 2021)
www.pexels.com (26. februar 2021)
www.wikipedia.com (25. februar 2021) slike
Arhiv Nade Valdhuber iz leta 2021. (Fotografije Sve?ine.)
Arhiv Rosane Lorbek iz leta 2018. (Fotografije in videoposnetki Sve?ine.)
