Skok na vsebino

Zgodovina knjižnice

 

 

 

Nastanek Knjižnice Lenart je povezan s povojnim ustanavljanjem tako imenovanih ljudskih knjižnic, ki so na območju nekdanje občine Lenart (danes občine Lenart, Sv. Trojica, Benedikt, Sv. Ana, Cerkvenjak in Jurovski Dol) nastajale predvsem v okviru tamkajšnjih kulturno-umetniških društev. Občinska uprava občine Lenart je 21. septembra 1964. leta sprejela sklep o združitvi knjižnic lenarškega KUD Radko Smiljan ter lenarške Delavske univerze, ki je bila že 14. junija 1962 ustanovila skromno knjižnico za potrebe svojih predavateljev in slušateljev. Novonastala Matična knjižnica Lenart ter njen knjižni fond so bili nastanjeni v prostorih kluba občanov v zgradbi občine Lenart. Ti prostori niso povsem ustrezali knjižničarskih standardom, kar pa se je spremenilo že leta 1967, ko se je Matična knjižnica Lenart preselila v nove prostore na Nikovi ulici 9, kjer domuje še danes. Svet Delavske Univerze Lenart, se je takrat odločil, da se je potrebno zavzemati za načrtni razvoj Matične knjižnice Lenart ter knjižničarstva na širšem lenarškem območju nasploh. Začela se je obdelava knjižnega gradiva po mednarodnem sistemu UDK ter urejanje katalogov, pri čemer velja posebno izpostaviti požrtvovalno delo številnih sodelavk knjižnice – prostovoljk.

IMG 2892

 

Zaradi oddaljenosti nekaterih krajev občine Lenart od njenega središča in s tem tudi od Matične knjižnice Lenart je bilo potrebno v občini organizirati knjižnično mrežo. Leta 1974 je bil zanjo izdelan načrt ter urejenih šest izposojevališč v centrih krajevnih skupnosti, ki pa niso zaživela kot je bilo načrtovano. Tako se je Matična knjižnica Lenart obrnila po pomoč na Mariborsko knjižnico, ki je še istega leta pričela v dvotedenskem razmahu pošiljati v štiri kraje občine Lenart svojo potujočo knjižnico – bibliobus.

 

 

IMG 2778

 Leta 1998 je lenarška knjižnica na Nikovi ulici 9 pridobila še dodatne prostore; od takrat so bili v prvem nadstropju pravljična soba, ki so jo otroci težko pričakovali, ter pisarni oziroma delovni prostori knjižničark. Jeseni leta 2000 pa je Občina Lenart pričela z gradnjo prizidka knjižnice, ki je bil slovesno odprt 2002.

 

Knjižnica Lenart s svojim delovanjem, ki ustreza sodobnim knjižničarskih standardom, predstavlja osrednjo kulturno-izobraževalno ustanovo na širšem območju Slovenskih goric. Prizadeva si, tudi preko svoje na novo urejene celostne podobe in spletne strani ter ureditve domoznanskega gradiva, ustreči svojim uporabnikom in jim služiti kot informacijski in izobraževalni center.

 

24. septembra 2010 je bila ustanovljena Krajevna knjižnica VOLIČINA, ki ob Osnovni šoli Voličina predstavlja osrednje kulturno in izobraževalno središče Krajevne skupnosti Voličina. Deluje pod okriljem Knjižnice Lenart.

V prostorih Osnovne šole Cerkvenjak-Vitomarci je 15. novembra 2012 svoja vrata občanom odprla tudi Knjižnica Cerkvenjak, kot enota Knjižnice Lenart.

Prav tako od leta začetka leta 2013 v prostorih Osnovne šole Sv. Ana deluje Knjižnica Sv. Ana, ki je prav tako pod okriljem Knjižnice Lenart.

 

 

Tags
Image

Knjižnica Lenart

 

Nikova ulica 9
2230 Lenart

 

Tel.: 02 720 06 25
GSM: 031 571 682

 

E-pošta: info@knjiznica-lenart.si

Delovni čas

Odpiralni čas
Knjižnice Lenart:

Ponedeljek: 8.00 - 16.00
Torek: 8.00 - 16.00
Sreda: 8.00 - 18.00
Četrtek: 8.00 - 18.00
Petek: 7.00 - 15.00
Sobota: 8.00 - 12.00

 

 

 

Delovni časi krajevnih knjižnic

Delovni čas KK Voličina:

Ponedeljek: 14.00 - 16.00

Tel. št.: 02 720 06 25

Delovni čas Knjižnice Cerkvenjak:

Torek: 14.00 - 16.00

Tel. št.: 02 720 06 25

Delovni čas Knjižnice Sveta Ana:

Torek: 14.30 - 16.30

Tel. št.: 02 729 58 75

Občina Lenart
Občina Sveta Ana
Občina Cerkvenjak
Občina Sveta Trojica
Občina Sveti Jurij v Slovenskih Goricah
Občina Benedikt
Skok na vsebino