Na stičišču strani jih odložimo, ko zaključimo z branjem in prav tam jih ponovno najdemo, ko z branjem nadaljujemo... Knjižne kazalke, bralna znamenja oz. bralni znaki. Ob dnevu slovenskih splošnih knjižnic smo pripravili virtualno razstavo knjižnih kazalk s celega sveta, različnih oblik, materialov in vsebin. Leta 1959 je bila na današnji dan sprejeta deklaracija o otrokovih pravicah in odtlej je 20. november tudi UNICEF-ov dan otroka. In, ali nismo kot otroci prav vsi nečesa zbirali? Ali ne dišijo te zbirke po brezskrbnosti in nostalgiji? Zato smo se odločili predstaviti del obsežne zbirateljske zbirke, ki domuje v okolici Lenarta in zajema 727 knjižnih kazalk.
Virtualno razstavo si lahko ogledate s klikom na spodnjo sliko
Knjižna kazalka oz. bralno znamenje (tudi bralni znak je predmet, ki ga uporabljamo za označevanje mesta v knjigi, kjer smo z branjem končali, da lahko ob prihodnji nameri branja nadaljujemo na pravem mestu.
brálen -lna -o prid. (ȃ)
namenjen za branje: pesniki so organizirali bralni večer; bralna soba; bralna stran časopisa leposlovna; bralno društvo / prevzela ga je prava bralna strast
gled. bralna vaja, pri kateri se bere in razčlenjuje besedilo; šol. bralna značka; zal. bralni trak uvezan trak za zaznamovanje strani; bralni znak vložen znak za zaznamovanje strani
známenje -a s (á)
kar omogoča sklepanje na a) nastop, pojavitev česa v (bližnji) prihodnosti: vsa znamenja kažejo, da bo delo kmalu končano; dobro, slabo, varljivo, zanesljivo znamenje; po nekaterih znamenjih sodeč, se napoveduje dobra letina ...
knjížen -žna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na knjigo: knjižni hrbet, ovitek; nagrada za najboljšo knjižno opremo / knjižna omara, polica / knjižni sejem; novosti s knjižnega trga / knjižni katalog, oglas; delo je izšlo v priljubljeni knjižni zbirki / uveljavil se je kot knjižni ilustrator / njegove pesmi so izšle v knjižni obliki ...
kazálka -e [tudi u̯k] ž (ȃ)
redko podolgovat del naprave, ki na številčnici, skali kaže določene podatke; kazalec: kazalka tehtnice kaže na nič ...
(Vir: fran.si)
O ZBIRKI
Zbirateljica je z resnejšim zbiranjem pričela pred petimi leti. Njena zbirka obsega več kot 300 kazalk in je trenutno v fazi urejanje po tematskih sklopih.
Največ kazalk, zbranih v zbirki, katere del si bomo lahko ogledali, ima vsebino, vezano na leposlovno knjigo, sledijo kazalke z vsebino namenjeno več knjigam ali posebnim zbirkam le-teh. Kazalke v zbirki predstavljajo tudi serijske publikacije, nagrajeno literaturo, slovenske in tuje knjižnice, muzeje, izobraževalne ustanove idr. Precej jih je namenjenih tudi predstavitvi projektov bralne značke. Kazalke lahko sporočajo spletne naslove ali obveščajo o pomembnih dogodkih ter obletnicah. Večkrat pa so del marketinških projektov različnih subjektov ali pa predstavljajo krajino posameznega mesta, države ali celine.
Kazalke v zbirki so iz različnih materialov. Največ jih je iz papirja, tršega papirja, kartona, nekaj le-teh je plastificiranih. Sledijo kazalke narejene iz različnih vrst lesa, iz blaga, filca, volne, usnja, z dodanimi svilenimi trakci, iz plastike (z dodanimi magnetnimi polji) ter iz kovine.
BRALNA ZNAMENJA SKOZI ČAS
Pojav in razvoj knjižnih kazalk je tesno povezan z razvojem knjig in kasneje tiska. Za najstarejše najdeno bralno znamenje velja kos papirusa, najden v enem izmed srednjeveških samostanov. V poznem srednjem veku (med 13. in 15. stoletjem) pa so bile v samostanskih knjižnicah v inkunabulah najdene prve tiskane kazalke. Le-te so bile večinoma izdelane iz papirusa in usnja, v obliki trikotnika, traku ali vrvice. Kraljevi muzej Brunei pa hrani slonokoščeno kazalko iz Indije, z luknjicami v obliki geometrijskega vzorca, ki izvira iz 16. stoletja. Kraljica Elizabeta I. naj bi v drugi polovici 16. stoletja v dar prejela kazalko z robom iz svile. V 18. stoletju pa so se pričeli uporabljati svileni trakci, ki so bili pritrjeni na vrhu hrbta knjige in so v tej obliki v rabi še danes. Po letu 1850 pisni viri beležijo pojav prvih posameznih kazalk, prvotno z predvsem trivialno vsebino (oglaševanje oblačil, hrane ipd.). Bralna znamenja iz viktorijanskih časov z vezeninami na platnu pa naj bi bila najpogosteje uporabljena v molitvenikih. Thomas Stevens of Coventry pa velja za enega prvih oblikovalcev t.i. industrijskih bralnih znamenj (industrijsko tkanje svilenih vrvic), ki so jih imenovali "Stevensgraphs" in so bile pogosto tudi del daril ob različnih priložnostih. Konec 19. stoletja so pričeli kazalke tiskati na trd papir in karton. Za izdelavo kazalk so uporabljali tudi bron, medenino, zlato, usnje, slonovino, baker, kositer. V tistem obdobju je bilo veliko kazalk izdelanih v obliki noža ali bodala in so obenem služile rezanju papirja.
(prevedeno in povzeto po World of bookmarks in Ifobookmarks)
"PRIJATELJI KNJIŽNIH KAZALK"
International Friends of Bookmarks (IFOB) je spletna skupnost tistih, ki kazalke zbirajo ali pa jih le-te zanimajo. Član beleži 229 članov iz 39 držav.
Stran The Bookmark Collectors Club pa prav tako beleži 425 sledilcev.
V slovenskem jeziku žal nismo zasledili strani zbirateljev knjižnih kazalk, jih pa občasno objavljajo slovenski knjižni blogerji.
Prav tako je na spletu veliko predlogov za njihovo izdelavo. Občasno se med njimi znajdejo tudi ustvarjalni izzivi.
