Josip Jur?i?

 

 

 

Portret Josipa Jur?i?a

 

Jur?i?eva rojstna hi�a na Muljavi. 

 

 

 

 

 

 

 

 

Univerza na Dunaju. 

 

 

 Naslovnica Desetega brata, 1866.

 

 

 

 

 

Skupinska slika slovenskih kulturnikov, posneta leta 1877 v Ljubljani. Med njimi lahko prepoznamo Josipa Jur?i?a, ki sedi drugi od desne proti levi, Frana Levstika, ki sedi predzadnji od desne proti levi, in Janka Kersnika, ki stoji tretji od leve proti desni.
(NUK, Zbirka upodobitev znanih Slovencev)

 

Osmrtnica Josipa Jur?i?a.

 

Jur?i?ev nagrobnik na Navju v Ljubljani.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 Naslovnica Desetega brata iz zasebne zbirke Jur?i?evih spisov.

 

Naslovnica Desetega brata, 1866.

 

Jur?i?ev spomenik v Mariboru

 

 

Slovenska knji�nica � periodi?na zbirka, v kateri sta iz�la roman
Dr. Zober in tragedija Tugomer.

 

Naslovnica Ljubljanskega zvona

 

Jur?i?eva doma?ija danes

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

�ivljenjepis Josipa Jur?i?a

 

Josip Jur?i? se je rodil 4. marca 1844 na Muljavi pri Krki na Dolenskem, in sicer kot drugi otrok in prvi sin materi Mariji (rojeni Jankovi?) in o?etu Marku. Starej�a je bila sestra Marija, mlaj�i pa brat Anton. Jur?i?evi so �iveli v tistem delu Muljave, ki so mu neko? rekli Zavod, zato si je pisatelj tudi izbral psevdonim Zavoj�?ek.

 

Jur?i?ev rod izhaja iz Hrva�ke (Juri�i?), saj je bil o?e Marko doma iz Jablanice pri Kostanjevici in se je kot sti�ki ko?ija� pri�enil na manj�o kmetijo k Paj�tbarjevim na Muljavo, kjer je imel nekaj let tudi branjarijo in �ganjeto?.

 

Pri Jur?i?evih je �ivel tudi stari o?e, Jo�e Jankovi?, ki je imel malega Josipa (Jo�ka) �e posebej rad. Bil mu je u?itelj pri odkrivanju sveta in �ivljenja. Pripovedoval mu je pravljice o ?arovnicah in strahovih, prigode iz ?asa tur�kih napadov, o tihotapcih in rokovnja?ih, o sti�kih menihih in s tem v Josipu zbudil veliko domi�ljijo.

 

S �olanjem je Josip poskusil pri sedmih letih na Krki, a ker se v prvem letu, pri u?itelju Matiji �u�ter�i?u, ni nau?il niti brati, je obupal in ostal vse leto doma. Pri u?enju branja mu je to leto pomagala starej�a sestra Marija. Ko je dopolnil devet let, je ponovno pri?el obiskovati �olske klopi na Krki, kasneje v Vi�nji Gori, kjer se je nau?il nem�kega jezika in jeseni leta 1855 �olanje nadaljeval na ljubljanski normalki, ki jo je dve leti kasneje z odliko tudi zaklju?il. V �olskem letu 1857/58 je obiskoval gimnazijo in ker je prvi razred opravil z odli?nim uspehom, so ga kot drugo�olca leta 1858 sprejeli v Alojzijevi�?e (dija�ki zavod), v katerem je ostal do konca 7. razreda. Jur?i?evi vzgojitelji so hitro opazili, da je bistrega uma, zato so ga spodbujali k branju, predvsem nekdanji �?beli?ar� Jurij Grabnar (poznej�i vodja Alojzijevi�?a) in profesor Janez Gnjezda. Prav tako so podpirali njegov pisateljski dar, s katerim si je �e v osmem razredu slu�il kruh. Jane�i?, takratni urednik Slovenskega glasnika v Celovcu, mu je mese?no po�iljal za njegove spise toliko, da je lahko skromno �ivel.

 

Med po?itnicami, ki jih je pre�ivljal v doma?i Muljavi, je z veseljem prisluhnil starej�im va�?anom in njihovim pripovedim o starih ?asih. Prav tako je tudi veliko bral, najraje na vrtu pod hru�ko, kjer je prebiral tudi prepovedano literaturo iz alojzijevi�kega seznama. Zelo rad je prebiral romane Walterja Scotta, saj mu je bil zelo v�e? Scottov Starinar. Za?el je zbirati in zapisovati razli?ne pravljice, pripovedke, pesmi in drugo ljudsko gradivo.

 

Pisalo se je leto 1861, ko je pri rosnih 17. letih izdal svojo prvo Pripovedko o beli ka?i, ki je bila objavljena v Slovenskem glasniku. Presene?al je s svojo neverjetno zrelostjo, zato je kmalu pri?el z izvirnim pisanjem in tako so leta 1963 Bleiweisove Novice objavile njegove Spomine na deda. Do konca gimnazijskih let je objavil �e kar nekaj pripovedi, med njimi tudi Domna in Jurija Kozjaka (1864). Za slednjega je prejel nagrado Mohorjeve dru�be, kar je bilo za mladega pisatelja izreden uspeh.

 

Po maturi, leta 1865, je od�el na Dunaj, da bi na Filozofski fakulteti �tudiral klasi?no jezikoslovje in slavistiko, vendar je s honorarji, ki jih je prejemal zelo te�ko shajal. Zaradi pomanjkanja sredstev �tudija po treh semestrih ni mogel ve? nadaljevati, zato od poletnega semestra 1867 ni bil ve? vpisan, vendar pa upanja, da se razmere izbolj�ajo in da dokon?a �tudij, ni opustil in je le �e vztrajal na Dunaju.

 

Proti koncu leta 1867 je za?ela slabeti finan?na mo? Jane�i?evih knji�evnih podjetij, kar je posledi?no vplivalo tudi na prispevke, ki so prihajali vse redkeje, zato je Jur?i?ev duh za?el zelo pe�ati. Pomladi 1868 je obupal nad dokon?anjem �tudija in se preselil v Maribor, kjer je dobil slu�bo v uredni�tvu Slovenskega Naroda. Isto leto je z Josipom Stritarjem in Franom Levstikom izdal zbornik Mladika ter v njem objavil povest Sosedov sin.

 

V svojem dunajskem obdobju (1865?1868) je ustvaril in objavil kar nekaj del, med njimi je potrebno izpostaviti prvi slovenski roman Deseti brat iz leta 1866 in iz istega leta �e H?i mestnega sodnika. Leto za tem je izdal �e Kozlovsko sodbo v Vi�nji Gori. Prav tako je dve tretjini Sosedovega sina (1868) napisal na Dunaju.

 

Kot �e omenjeno, je Jur?i? v prvi polovici leta 1868 do�ivljal hudo �ivljenjsko krizo, saj ga je v prvi vrsti morila rev�?ina, dokon?no pa ga je potrla Levstikova kritika Desetega brata. Za?util je, da se mora umakniti iz Stritarjevega slovstvenega vpliva, ki zanj ni imel svetle prihodnosti. Svojo notranjo stisko je izlil v pesmi Kamen na grob ? ob?asno je napisal tudi kak�no pesem, ki pa ni obrodila sadov.

 

Leta 1870 je Jur?i? ponovno od�el na Dunaj, z namenom, da pomaga Stritarju pri urejevanju Zvona, vendar se mu je spet slabo godilo, zato se je proti koncu leta vrnil je od�el v Sisak kot slovenski sourednik jugoslovanskega ?asnika �S�dslavische Zeitung�, ki je za?el tam izhajati v za?etku leta 1871. Po Tom�i?evi smrti (27. maja 1871) je sredi julija pri�el v Maribor in prevzel glavno uredni�tvo Slovenskega Naroda, kjer je ostal vse do svoje smrti. Vztrajno si je prizadeval, da bi se Narod preselil v Ljubljano, kar mu je oktobra 1872 tudi uspelo. Tu je postal z Levstikom osrednja oseba v politi?nem in kulturnem �ivljenju, saj se je med leti 1873 in 1875 na slovenskem razplamtel kulturni boj med konservativnimi staroslovenci in mladoslovenskim taborom, za kar je bil Jur?i? s svojim Slovenskim Narodom neprestano sredi politi?nih spopadov.

 

Nekaj let trajajo?e prijateljevanje z Mari?ko Schwentner je v Jur?i?u vzbudilo �eljo po poroki, saj je bil prepri?an, da je to najbolj�e zdravilo za njegovo du�evno in telesno zdravje. �al pa mu okoli�?ine niso bile naklonjene in leta 1874 se je njegova snubitev izjalovila zaradi nestanovitne slu�be, nerednega prihodka in v letih premlade izbranke. Z mislijo na �enitev se pozneje ni ve? ukvarjal, saj je zbolel in takrat je prijatelju Vo�njaku z olaj�anjem priznal, da se kljub prvotni grenkobi neuspele snubitve sedaj po?uti olaj�anega, ker za seboj ne bo pustil nikogar.

V jeseni 1879 je �e vidno bolehni Jur?i? zbolel za tuberkuloznim vnetjem rebrne mrene in kasneje ni ve? popolnoma okreval. V za?etku marca 1880 je toliko okreval, da je lahko od�el v Gorico k prijatelju Franu Erjavcu, kjer se je nau�il toplega sonca in obiskal tudi Benetke. Aprila 1880 je ponovno pri?el z delom urednika in pisateljevanjem, v mesecu juniju pa je obiskal Janka Kersnika na Brdu, pri katerem je ostal kar mesec in pol ter zbiral gradivo za svoje Rokovnja?e. Skupaj z Jankom Kersnikom, Franom Levcem in Ivanom Tav?arjem je 1880. ustanovil nov leposlovni list Ljubljanski zvon, za katerega je pisal vse do svoje smrti.

 

Ob ponovnem prehladu decembra 1880 si ni ve? opomogel, vendar dela do zadnjega ni opustil. Veroniko Deseni�ko je dokon?al le tri dni pred smrtjo.

 

Umrl je 3. maja 1881 za tuberkulozo, star komaj sedemintrideset let. Pokopan je v Ljubljani na Navju.

 

 

 

 

 

Delo Josipa Jur?i?a

 

 

Pripovedni�ki dar je Jur?i? prejel �e zelo zgodaj, in sicer v otro�kih letih od svojega deda, materinega o?eta. Bil je namre? njegov ljubljenec, zato mu je ded namenil veliko svojega ?asa. Prav to je botrovalo, da je pri?el ustvarjati �e v dija�kih letih. Na njegovo ustvarjanje so vplivale pravljice, anekdote in pripovedke ljudskega izro?ila, ki mu jih je pripovedoval njegov ded. Iz te dobe so glavna dela Pripovedka o beli ka?i, Spomini na deda in kratka povest Prazna vera. �e kot sedmo�olec je zasnoval povesti Domen in Tihotapec ter zgodovinsko povest Jurij Kozjak, slovenski jani?ar, ki je iz�la v visoki nakladi pri Mohorjevi dru�bi v Celovcu.

 

V Alojzijevi�?u so �tudijski predstojniki, med njimi tudi poznej�i ravnatelj zavoda, ?beli?ar Jurij Grabner, kmalu spoznali njegove izredne darove in mu dali priliko, da se je seznanil s spisi, tako slovenskih pesnikov in pripovednikov kot tudi z razli?nimi tujimi pisatelji.

 

Na Jur?i?a je mo?no vplival tudi Fran Levstik s svojimi programskimi in jezikoslovnimi spisi. V Novicah (1858) je prebiral ?lanke o napakah slovenskega pisanja, v katerih se je seznanjal s pravilno rabo jezika in napakami ter ovirami le-tega. Spoznal je, da se je potrebno jezika u?iti tam, kjer ga �e vedno ohranjajo v vsej svoji mo?i in slikovitosti, torej pri kme?kem prebivalstvu, �e posebej na Dolenjskem. V Potovanju iz Litije do ?ate�a, ki ga je Levstik objavil v Slovenskem glasniku leta 1858 je videl, kako je �treba pisati v doma?i besedi, v doma?ih mislih, na podlagi doma?ega �ivljenja,� in kako je treba upodabljati doma?e ljudi, da jih vidi� ��ive� pred seboj. Nau?il se je tudi ljubiti in zbirati ljudske pesmi, pravljice in pripovedke, predvsem pa se je seznanil z Levstikovim na?rtom, kako naj bi se pospe�il razvoj in razcvet slovenskega slovstva, �e posebej pripovednega. Tako je ob koncu leta 1861 v Slovenskem glasniku objavil svoj prvi tak zapis - Pripovedko o beli ka?i, v kateri so vidni vplivi zbranega ljudskega blaga. Veliko tega pa je ostalo v rokopisu. Jur?i? si je prav tako zapisoval zna?ilne izreke in slikovite govorne podobe muljavskih doma?inov, ki jih je sre?eval v vasi in o?etovi �ganjariji. Nabrano blago je kasneje, po Levstikovem zgledu, uporabil za nove pripovedne stvaritve.

 

Leta 1863 je z delom Spomini na deda postavil trajen spomenik svojemu prvemu u?itelju pripovedni�tva. Pod to delo se je podpisal s psevdonimom J. J. Zavoj�?ek. Potrebno je omeniti tudi deli Prazna vera (1864) in Ubo�tvo in bogastvo (1865), v katerih je mo? zaslediti isto narodopisno smer pripovedovanja kot v Spominih na deda.

 

Snovi za svoje kasnej�e zgodovinske povesti je Jur?i? iskal tako pri Valvasorju kot tudi pri Waltherju Scottu. Slednjega je z navdu�enjem prebiral, saj so bili njegovi zapisi sijajni zgled za prikazovanje slovenske zgodovine, �ivljenja na kmetih, �e posebno �ivljenja na pode�elskih gradovih. Ob njegovih romanih so se tako Jur?i?u prebudile zamisli o tedaj �e spe?i slovenski zgodovini in ljudski povesti, kateri bo vdihnil �ivljenje. Zdaj je pred njegovimi o?mi stala pravljica iz tur�kih bojev, ena izmed tistih, ki mu jih je priporo?il Levstik za pisanje novel, ki pripoveduje zgodbo o ugrabljenem grajskem sinu, vzgojenem za jani?arja, kasneje vrnjenem svoji domovini in rodu. Tako je nastala povest, navezujo?a se na 15. stoletje, Jurij Kozjak, slovenski jani?ar (1864), ki opisuje tur�ke vpade in zgodovinske dogodke iz doma?ega kraja, povzete po Valvasorju. Vse te dogodke je vnesel v dobro znani okvir doma?ih krajev, bli�njih in daljnih gradov, doma?e vasi in �upnije ter sti�kega samostana. Razvoj dejanja sicer ni povsod dovolj utemeljen, nekateri zna?aji so preve? �ablonski, a neposrednost pokrajinskih orisov in �ivahni dramati?ni na?in pripovedovanja so zagotovili delu nenavaden uspeh. Knjigo so morali kar dvakrat natisniti, obakrat po 2500 izvodov. �Stari sti�ki �upnik Hinek je tri nedelje zaporedoma pri kr�?anskem nauku pridigal samo o Juriju Kozjaku in iz vse okolice so ljudje kar vreli v cerkev� (Levec). Takoj zatem je Jur?i? napisal doma?o povest iz 18. stoletja z naslovom Domen, objavljeno v Slovenskem glasniku leta 1864 in predstavlja eno njegovih najbolj�ih povesti. Za snov si je zapet izbral, po Levstikovem nasvetu, pripovedko o voja�kih beguncih iz ?asov, ko so �e �upani lovili mlade mo�ke in jih na silo po�iljali v vojsko. Ta motiv je Jur?i? v tej povesti podredil glavnemu, ?isto svojevrstnemu motivu sovra�tva med nezakonskim sinom in o?etom. Karakteristika oseb je �e mnogo realnej�a in jasnej�a kot v Juriju Kozjaku, dejanje pa �ivahno in polno dramati?no zgrajenih prizorov. Levstikova pobuda se ?uti tudi v povesti iz kranjskega doma?ega �ivljenja Tihotapec (1865). Snov za omenjeno delo je ?rpal iz sosedovega pripovedovanja o hrva�kih tihotapcih. Po karakterju je enakovreden Domnu, po zgradbi in motivaciji dogodkov pa preprostej�i in doslednej�i od njega. Leto 1865 je bilo zelo plodno pri Jur?i?u, saj je ustvaril kar nekaj del. Omeniti je potrebno, da se je tega leta osebno seznanil z Levstikom, s katerim sta ostala prijatelja in sodelavca vse do Jur?i?eve smrti. V tem ?asu je za tisk priredil zanimive Pajkove Spomine starega Slovenca, skupaj s so�olcema je izdal leposlovni zbornik o veliki no?i z naslovom Slovenska Vila. V njej je objavil ne najbolj posre?eno zgodovinsko povest iz luteranske dobe Jurij Kobila, ki dokazuje, da se �e ni dovolj spretno gibal v gosposkih krogih, in toliko bolj�o novelo iz �ivljenja izobra�encev Dva prijatelja. V tej zbirki je iz�lo tudi nekaj njegovih pripovednih pesmi, ki jih je objavil v Slovenskem glasniku. V tem letu je nastala tudi humoreska Vrban Smukova �enitev, �tudija, ki govori o kme?kem ubo�cu, posebne�u, nekak�nem predhodniku Krjavlja in Spaka.

 

Dunajska leta predstavljajo pri Jur?i?u prvi vi�ek pisateljske dejavnosti. �e v po?itnicah je dokon?al poljudno zgodovinsko povest iz ?asa bitke pri Sisku Grad Rojinje, ki je leta 1866 iz�la pri Mohorjevi dru�bi. Na Dunaju so zaporedoma po vrsti nastajala tudi naslednja dela: Klo�trski �olnir, ki predstavlja nekoliko kriminalisti?no povest iz 18. stoletja, postavljeno v kostanjevi�ko okolico, H?i mestnega sodnika, kot zajemljiva kulturna slika 15. stoletja ljubljanske zgodovine ter Golida, zgodovinska anekdota iz zatona francoske Ilirije.

 

Glavno delo Jur?i?eve dunajske dobe pa je prav gotovo prvi njegov roman - Deseti brat, ki je iz�el leta 1866. Pobudo za delo je Jur?i? ponovno dobil od Levstika, ki je priporo?al za epizodno figuro v romanu prav desetega brata; podobne posebne�e je poznal in �tudiral tudi sam med ljudstvom. Pri snovanju so mu bili pred o?mi kraji in ljudje, posebno grajski na Kravjaku pri Muljavi, najbolj pa njegovo prijateljsko razmerje do grajske h?ere Johanne Ottove, ki jo je med po?itnicami leta 1864 u?il sloven�?ino. V romanu je poleg gospode opisal tudi okoli�ke va�?ane, posebno pozornost pa je posvetil va�kima posebne�ema Krjavlju in Martinku Spaku, ki se je izdajal za desetega brata. V sredi�?e postavlja zgodbo �tudenta Kvasa, ki se zaljubi v Manico in, ki se neprestano bori proti bedi. ?ez po?itnice pou?uje otroke bogata�ev. Ima zamisel, da bi Mani?inega o?eta prosil za njeno roko, a se zaveda, da to ni mogo?e. V ozadju sklepa, da bi bilo najprej dobro kon?ati �tudij in si poiskati delo, �ele nato stopiti pred Mani?inega o?eta. Levstik se je takemu na?inu pisanja in Lovretu Kvasu uprl ter Jur?i?a v nekem ?lanku napadel. Ni se zavedal, da je s tem delom Jur?i? posegel naprej v evropski prostor. Jur?i?ev Kvas je zelo spodobna oseba, ker ka�e napetosti in razo?aranja. Ni junak, ampak dejanski ?lovek. Krjavlju se smejimo, nad dejanji in besedami Martinka Spaka pa se pogosto zamislimo. V spomin mu je prihajal tudi Scott in mu pomagal pri tehni?ni zgradbi romana. Ogrodje dejanja je zato v nekaterih glavnih potezah res posneto po Scottovem romanu Starinoslovec, a v slikanju kme?kega �ivljenja, v risanju zna?ajev, zlasti pa va�kih originalov, je Jur?i? pokazal tolik�no mo? ustvarjanja in hkrati toliko samosvojega oziroma neodvisnega, le nekoliko grotesknega humorja, da je postal ta prvi slovenski roman v teku ?asa prava ljudska knjiga.

 

Ko je pisal Desetega brata, se mu je posre?ilo, da je k sodelovanju privabil do takrat �e ne toliko prepoznavnega Stritarja, ki mu je stal ob strani v najte�jih trenutkih, saj mu je finan?no pomagal, ko je bil �e Jur?i? vpisan na filozofsko fakulteto in je stanoval v vla�nih prostorih, stradal in ve?krat bil premra�en. Vendar kljub pomo?i mu je primanjkovalo denarja, zato je moral �tudij opustiti.

Leta 1867 je Jur?i? za?el snovati svoj novi roman Cvet in sad. Vmes je kot za �alo napisal �e Nem�kega valpta in nesmrtno Kozlovsko sodbo v Vi�nji gori ter poljudno povest Dva brata (1868). Glavni lik v romanu, prof. Vesel, je posnet po Stritarju. Dejanje je zgrajeno na isti na?in kot v Desetem bratu. Glavno dejanje, ki se vr�i pred nami, in stransko, ki se je zaklju?ilo v preteklosti, se na zadnje obe strneta in sta vzeti iz �ivljenja izobra�encev - �civilnih ljudi� na kmetih. Prepleteni sta z dogodki iz kme?kega �ivljenja, karakteristiko in svojevrstnim originalnim humorjem. Individualizacija zna?ajev pa je tudi v glavnem dejanju ve?ja kot v Desetem bratu. Delo je �e pri?elo izhajati v Cvetju, ko je prejel Levstikovo oceno Desetega brata, v kateri ga je ta opozoril na nekatere napake njegovega dela. Zato je hotel �e nenatisnjeni del romana zopet predelati, saj je imelo delo iste napake kot Deseti brat. Vendar pa mu tokrat delo ni �lo od rok, zato se je raje odlo?il za snovanje nove kme?ke povesti, ki bi bila tako po dejanju kot po zna?ajih brezhibna. Za?el je pisati Sosedovega sina, medtem ko je roman Cvet in sad ?akal �e devet let, da ga je izpilil in dodelal do potankosti.

 

Sosedov sin, ki ga je z veseljem za?el pisati pomladi 1868 in ga z muko kon?al v spremenjenih razmerah v jeseni istega leta, je postal res najbolj�a Jur?i?eva povest, ki prikazuje verne kme?ke ljudi in njihova �ivljenja na Dolenjskem. Karakteristika likov je premi�ljeno izbrana, saj odgovarja �ivljenju na vasi, prav tako je dobro zastavljena motivika v razvoju dejanj, medtem ko je zgradba preprosta in enotna. Zgodba se sre?no kon?a. Zmaga pravica, popla?ani so napori, po�tenost, popla?ano je naravno v ?loveku.

 

Leta 1868 se je Jur?i? preselil v Maribor, kjer je delal dve leti kot ?asnikar pri Slovenskem narodu. Po nenadni smrti urednika je za njim prevzel glavno uredni�tvo in ga urejal vse do smrti.

 

V naslednjih petih letih je iz�la povest V vojni krajini (1872), v kateri se karakteristika in notranji razvoj oseb pomikata v ozadje, v ospredje pa spu�?a slikanje kulturnih razmer v vojski, kar prikazuje v ?rtici Tele?ja pe?enka (1872), kjer je kot glavni lik prikazan du�evno neuravnove�en upokojenec. Ko je leta 1876 na Dunaju zopet o�ivel Stritarjev �Zvon�, je Jur?i? v Ljubljani ustanovil �Slovensko knji�nico� (1876�1880). Gre za periodi?no zbirko ve?jih leposlovnih del, tako izvirnih slovenskih kot tudi prevedenih. V njej sta iz�la �e isto leto dva, sicer �e prej pripravljena Jur?i?eva romana Doktor Zober in Med dvema stoloma ter tragedija Tugomer. Dr. Zober je zgrajen �e po vzgledu Desetega brata, medtem ko Med dvema stoloma predstavlja �e mo?no realisti?no zbirko iz �ivljenja izobra�encev na kmetih, s slikovno dovr�enimi zna?aji. Snov za Tugomerja je ?rpal iz smrtnega boja Slovanov z nem�kimi sosedi in naseljenci. Za?el ga je pisati �e 1870 v trohejskih verzih, a ga dokon?al nato najprej v prozi, po Levstikovem nasvetu in z njegovo pomo?jo pa ga je nazadnje preoblikoval v jambske verze in izbolj�al karakterje in zgradbo. Kljub temu pa je Tugomer �e vedno bolj roman v dialogih kot pa dramati?na umetnina.

 

Sodeloval je tudi v Zvonu, kjer je objavljal svoja dela: med njimi novelo Bojim se te (1876), naslednje leto pa roman Lepa Vida. Medtem pa je v Slovenski knji�nici objavil dokon?no verzijo romana Cvet in sad (1877). Lepo Vido je zasnoval po motivu ljudske pesmi, kjer se preletajo romanti?ni dogodki in realna ponazoritev pokrajine s svojimi kra�kimi zna?ilnostmi, obale pri Devinu in temnimi bene�kimi koti?ki.

 

Za?el je snovati na?rte za veseloigro Olikani Slovenec, za tenden?ni roman Nem�ki naseljenec in za tragedijo Veroniko Deseni�ko. Zbiral je gradivo za roman Baron P�ravi? in pisal zgodovinski roman v treh knjigah z naslovom Slovenski svetec in u?itelj. Delo je iz�lo v Ljubljanskem zvonu leta 1886. Roman je nedokon?an in predstavlja le prvega od treh na?rtovanih delov. Jur?i? romana ni zaklju?il zaradi prezgodnje smrti.

Med leti 1877 in 1880 je napisal �e kar nekaj del, in sicer povesti z naslovom �est parov klobas, Po tobaku smrdi�, Pravda med bratoma, �enitev iz nevo�?ljivosti in druge. Ker je Stritar napovedal, da ho?e s koncem leta 1880 ustaviti izdajanje �Zvona�, je Josip Jur?i? sklenil, da bo skupaj s Kersnikom, Levcem in Tav?arjem ustanovil nov leposlovni list � Ljubljanski zvon; prva �tevilka je iz�la ob za?etku leta 1881. Takrat je bil Jur?i? �e zelo bolan, vendar je kljub temu pri?el s pisanjem romana Rokovnja?i (1881). Zasnovo je deloma jemal iz Gerst�ckerjeve nem�ke povesti iz ameri�kega �ivljenja �Die Flusspiraten des Mississippi� in ga lociral v kamni�ko podro?je. Dodelal je zgolj 11 poglavij, vendar je v njih podal enega svojih najsijajnej�ih likov, Bla�a Mozolja. Druga poglavja je po Jur?i?evem na?rtu spisal in dokon?al Janko Kersnik.

 

Hkrati je pisal tudi zgodovinsko tragedijo Veroniko Deseni�ko, v kateri je zajeta viharna zgodovina poslednjih celjskih grofov. Bil je na smrtni postelji, ko jo je dokon?al, ni pa imel ve? mo?i, da bi jo dodelal in izpilil.

 

Josip Jur?i? je bil eden izmed prvih slovenskih pripovednikov in realisti?nih pisateljev. V slovensko literaturo je uvedel nove pripovedne oblike: ?rtice (Jesenska no? med slovenskimi polharji), pripovedke (Spomin na deda), povesti (Domen) in romane. V svojih delih je kot najpogostej�o pripovedno obliko uporabljal dialog. Tematika njegovih del so nevsakdanji dogodki in ljudski posebne�i. V svoja dela je vpletal kme?ke zna?aje in slovensko narodno vpra�anje. Velikansko delo Jur?i?a kot ?asnikarja in urednika pa �e do danes ni ocenjeno.

 

 

 

 

 

Pripovedna proza

 

 

Slovenska literatura je na polovici 19. stoletja oblikovala razmere v avstrijskem politi?nem razvoju. Gre za zaostalost avstrijskih de�el v razvoju za ostalimi de�elami, kar se je odra�alo tudi na podro?ju literature.

 

Su�enjstvo � kot dru�beni dogovor je odpravljeno komaj leta 1826, medtem ko tla?anstvo �ele leta 1848. V Franciji in Angliji je ta ?as vladalo nekaj povsem drugega.

 

Leta 1851 so ustanovili Mohorjevo dru�bo, prav tako ve? ?asopisov in revij. Slovenska ?bela je bila ustanovljena 1850, osem let kasneje pa je bil ustanovljen Slovenski glasnik. Vsi ti pojavi so napravili pomembno delo in so vplivali na Jur?i?ev roman leta 1866, prav tako so pusti vpliv tudi na dramatiki.

 

 

 

Narodno-politi?ni polo�aj/delo:

 

Levstik se je udejstvoval na strani mladoslovencev, tudi literaturo je preve? podrejal narodno-politi?nim sporom. Slovenska literatura je nihala med ambicijo udejanjati tisto, kar se je dogajalo v Evropi � evropski realizem, po drugi strani pa se je gibala v slovenskih razmerah in zdru�evala realizem, romantiko, pa tudi �eljo po promociji naroda, perspektivo Slovencev in ne nazadnje tudi kulturno samostojnost de�ele. Me�?anskega bralca je od nem�ke literature sku�ala pritegniti k slovenski literaturi. Slovenska literatura je v drugi polovici 19. stoletja te�ila k poudarjanju narodnih motivov. Za?elo se je z Levstikovim Martinom Krpanom. Posegali so v zgodovino, natan?neje v mitologijo, ki si je podredila celoten koncept celotnega besedila. To so zgodbe, ki govorijo o revnem izobra�encu s svojimi cilji in na koncu celo uspe. Tak�na besedila najdemo pri Tav?arju, Jur?i?u, Kersniku� Te zgodbe dokazujejo, da se je slovenska literatura v drugi polovici 19. stoletja priklju?ila narodnostnim gibanjem in postala medij, skozi katerega so se dolo?ene stvari strukturirale.

Slovenski realizem je z vsem tem zdru�evanjem sestavin povzro?al te�ave, ker literarna zgodovina ni mogla ustrezno poimenovati tega obdobja. Te�ave lahko utemeljimo s tem, da so zelo razli?no poimenovali to obdobje od leta 1850 naprej.

Ivan Grafenauer je leta 1920 obdobje med leti 1868 in 1895 poimenoval doba nove romantike in realizma.

 

Ivan Prijatelj je to isto obdobje razdelil na dve fazi, in sicer romanti?ni realizem (1868�1881) in poeti?ni realizem (po letu 1881), ki je �e brez romanti?nih sestavin, ampak je to �e vedno realizem, ki vsebuje �srebrni paj?olan�.

Srebrni paj?olan pomeni, da naj bo �miza miza in ne pogrnjena z dobrotami�. Slovenska knji�evnost se je nenehno vrtela, kakor

 

Slodnjak je v svojih spisih (1848) bolj natan?en in se ob tem ne naslanja na Evropo in njen realizem. Govori o folklornem realizmu, ironi?nem in narodno-osre?ujo?em ter sentimentalnem, zrelem ali klasi?nem realizmu.

 

Anton Ocvirk govori o tem, da se je realizem pri nas pri?el leta 1878 s Kersnikom. Pred tem pa ne govori o nobenem drugem obdobju. Slovenski realizem ni enoten pojav. V slovenskem realizmu moramo lo?iti zgodnja dela, kjer so vidni vplivi romantike. Druga skupina besedil pa so tista, ki so nastajala v zgodnjem zrelem obdobju. Sem sodijo kraj�a besedila Jur?i?a, Kersnika in Tav?arja. To pa zato, ker so to besedila, ki so se ubranila tej narodno-konstruktivni metodi, ideji in poudarila mimeti?no na?elo. Tak�na besedila so nastajala dalj�e ?asovno obdobje.

 

Realizem ni vstopal v slovenski prostor skozi prozo, ampak skozi poezijo. Dokaz za stik med razsvetljenskim modelom in realizmom najdemo tudi v evropskem prostoru.

 

Aktualizacija Levstikovega modela ni ni? nenavadnega. V slovenski knji�evnosti je �lo za stik med klasicisti?nim, razsvetljenskim in realisti?nim modelom. Prav tako gre tudi za iskanje modelov v folklori. Levstik je predlagal zunajliterarno snov, kar povzro?i premo?no tendenco, vse bo preve? podrejeno ideji (Deseti brat). Iz Levstikovega zornega kota gledano, mora biti v sredi�?u pripovedi bogat kmet, kar vpliva na umetni�kost umetnostnega dela.