Predstavljamo zapise sodelujo?ih na literarnem nate?aju MOJE VESOLJE JE IZ BESED!

Knji�nica Lenart in JSKD, Obmo?na izpostava Lenart sta v spomin na Nikolaja Kopernika, ob 550. obletnici njegovega rojstva, razpisali literarni nate?aj za osnovno�olce.

KDO JE SODELOVAL? Osnovno�olke in osnovno�olci. O ?EM SO PISALI? O vesolju, astronomiji, vesoljcih� O ?emerkoli, kar je povezano z vesoljem!

KAJ SO NAPISALI? Pesem, pravljico, kratko in dalj�o zgodbo ali razmi�ljanje. Zapisi so bili realisti?ni ali povsem domi�ljijski.

Nate?aj je potekal od januarja do marca 2023. Nagrade najbolj�im trem zgodbam in zahvale vsem sodelujo?im je na zaklju?ni prireditvi podelila Janja Vidmar.

Ob dnevu boja proti nepismenosti 2023 vam prejete zapise ponujamo v branje ter jih tako hranimo v trajen arhiv.

 

Prijetno branje �elimo!

 

 

I. TRIADA

 

 

Vpra�anje
(NAGRADA STROKOVNE KOMISIJE)

 

 

 

 

 

Zala gre potovat po vesolju

 

Zala gre potovat v vesolje. Iz rakete je videla Jupiter, Mars in Venero. Zala je za?udeno pogledala na Mars in na Marsu so bili Marsov?ki. Marsov?ki so Zalo peljali domov.

Ajda Zelenko, 2. a O� Lenart

 

 

 

Nina gre v vesolje

 

Nekega ve?era je Nina le�ala v postelji in gledala vesolje. Sanjala je kako je �la v vesolje. Nekega dne pa se ji je uresni?ila �elja: �la je v vesolje. V vesolju je videla na tiso?e zvezd. O?e ji je dejal, da v vesolju ni kisika. Nina je bila zelo presene?ena. Ko je pri�la domov je bratcu in mami povedala kako je bilo. Naslednje jutro je �la v �olo in so�olcem povedala da je �la v vesolje. Eden izmed njih je vpra�al, ?e lahko gre tudi on v vesolje in Nina je odgovorila da ja. Ko sta pri�la v vesolje, je rekel, da zelo lepo in Nina mu je povedala, da v vesolju ni kisika. Tudi on je bil presene?en. Ko sta pri�la domov, je fant rekel, da je bilo zelo lepo. Mami in o?etu je povedal celo zgodbo.

 

Lorna Dukari?, 2. a O� Lenart

 

 

 

Pot v vesolje

 

Pun?ka Mila si je vedno �elela iti v vesolje. Ulegla se je v posteljo in tedaj je mimo nje �vignil obla?ek, splezala je na njega. Popeljal jo je v vesolje. Pot je bila polna zvezd in planetov. Vsak ji je bil v�e?, ampak najbolj ji je bila v�e? luna. �la sta domov.

 

Vanesa �pindler, 2. a O� Lenart

 

 

 

RAKETA

RAKETA GRE V VESOLJE, VSI ASTRONAVTI SO DOBRE VOLJE,

RAKETA JE �E NA LUNI BILA, A ZDAJ BI �E NA MARS OD�LA.

VSI ?AKAMO, DA NAM SPORO?IJO, ALI MARSOVCI TAM �IVIJO.

SEVEDA VSEGA TEGA NISEM NAPISALA SAMA, ?ISTO MALO MI JE POMAGALA MAMA.

TUDI ONA SE JE IZ MOJE NALOGE VELIKO NAU?ILA, KER JE IZ OSNOVNE �OLE �E MARSIKAJ POZABILA.

 

Tara �tumberger, 2. a O� Lenart

 

 

 

Vesolje

 

Na� planet imenujemo Zemlja. Zemlja je eden izmed planetov, na katerem je �ivljenje, voda in ?love�tvo. Ko vidimo lunin celotni krog, re?emo polna luna. Ko vidimo lunin majhen del, re?emo lunin krajec. Drugo ime za luno je mesec. Zemlja se vrti okoli svoje osi, za kar rabi en dan, hkrati se vrti tudi okoli Sonca, za kar rabi eno leto ali 365 dni. V vesolju imamo razli?ne planete in to so Merkur, Venera, Zemlja, Mars, Jupiter, Saturn, Uran, Neptun in Pluton. Najve?ji planet je Jupiter. Najmanj�i planet pa je Pluton. Merkur je najbli�je soncu. Neptun in Pluton sta najbolj oddaljena planeta.

 

Tara �tumberger, 2. a O� Lenart

 

 

 

Novi planet

 

Neko? pred starimi ?asi je �ivela Zvezdica in je opazovala vesolje. In je rekla: �Hmhm!� in je rekla: �Jaz bom vsak dan �la v vesolje.� In je nekega dne odkrila novi planet, ki ga je poimenovala Rde?ko.

 

Mia Jahi?, 2. c O� Lenart

 

 

 

Vesolje

 

 

 

 

 

 

Vesolje in jaz

 

 

 

 

Na Marsu in Plutonu

 

TEJO IN MAJ STA �LA NA PLANET MERKUR IN TAM STA VIDELA, DA SO LJUDJE OGNJENI. POTEM STA

�LA DO OGNJENEGA KRALJA, KI JE REKEL, DA ?EZ 1 URO NE BODO VE? OGNJENI LJUDJE. IN KO JE MINILA 1 URA SE JE TO RES ZGODILO. VSI LJUDJE VE? NISO IMELI OGNJA NA TELESU. IMELI SO 6 O?I, ROK IN NOG. NISO IMELI LAS. BILI PA SO ZELENI. POTEM STA �LA NA OBISK K VESOLJCU, KI JE BIL BOGAT. �IVEL JE NA VESOLJSKI LADJI, KI JE BILA ZELENA IN MODRA. VIDELA STA, DA JE TU ZELO VRO?E. POTEM STA �LA DOMOV. ODLO?ILA STA SE, DA GRESTA �E NA PLUTON. IN POTEM STA �LA NA PLUTON. UHH, TU JE ZELO MRZLO. IN POTEM STA �LA OBISKAT SVOJEGA NAJBOLJ�EGA PRIJATELJA. TAM JE BILO ZELO LEPO. MAJ JE VPRA�AL NOELA, ?E TI JE LEPO. NOEL JE REKEL: JA ZELO!

 

Mark Erjavec, 2. c O� Lenart

 

 

 

Moje vesolje

 

MISLIM, DA ?E PADE� V ?RNO LUKNJO, DA PADE� V DRUGI SVET. VESOLJE SE NENEHNO VE?A, JE NEPOJMLJIVO PROSTRAN PROSTOR. MISLIM, DA JE SONCE EDINA ZVEZDA, KER NIKOLI NE UGASNE. MOJE MNENJE JE, DA SO NA MARSU MARSOVCI, KI SO ZELENE BARVE IN IMAJO 1 OKO TER LETAJO PO ZRAKU. MISLIM, DA JE JUPITER NAJVE?JI PLANET. PLANET ZEMLJA JE EDINI PLANET, KI JE PREKRIT Z VODO. SONCE JE NAM ZEMLJANOM NAJBLI�JA ZVEZDA, OKOLI KATERE KRO�I 8 PLANETOV. SKORAJ OKOLI VSAKEGA PLANETA KRO�IJO �E MANJ�A NEBESNA TELESA, KI JIM PRAVIMO SATELITI ALI LUNE. NAJVE? SO JIH ODKRILI OKOLI JUPITERA, IN SICER 39. OKOLI ZEMLJE KRO�I LE EN SATELIT-LUNA. LUNA JE ZELO BLIZU ZEMLJE IN K NAM ODBIJA TOLIKO SON?EVE SVETLOBE, DA JO LEPO VIDIMO, TUDI PODNEVI. POLEG ZEMLJE JE EDINO NEBESNO TELO,KI GA JE ?LOVEK �E OBISKAL. LETA 1969 JE NA LUNI PRVI? PRISTALA VESOLJSKA POSADKA.

 

Noel Maj Grum, 2. c O� Lenart

 

 

 

Merkur in Jupiter

 

TO JE PLANET, KI JE NAJBLI�JE SONCU. PODNEVI NA NJEM PRIPEKA, PONO?I PA JE LEDENO MRAZ.

JUPITER JE SESTAVLJEN IZ PLINA TO JE NAJVE?JI PLANET SON?NEGA SISTEMA. VANJ BI LAHKO STLA?ILI VE? KOT TISO? ZEMLJ! OKOLI JUPITRA SE VRTI 16 LUN.

 

Maja Krajnc Greifoner, 2. c O� Lenart

 

 

 

 

Vesolje

 

ZEMLJA JE POSEBEN PLANET, KI PRIPADA VESOLJU IN JE OKROGLA. ALI VE�, KJE �IVIJO NEZEMLJANI? MOGO?E �IVIJO V DRUGI GALAKSIJI, SO ZELENE BARVE IN SO MANJ�I OD LJUDI.

IMAJO DVE NOGI IN DVE ROKI. V VESOLJU JE VELIKO PLANETOV. NAJVE?JA ZVEZDA JE SONCE. IMA VE? KOT TISO? DELUJO?IH VULKANOV. PLANETI SE RAZLIKUJEJO PO BARVI IN VELIKOSTI. V VESOLJU JE VELIKO ?RNIH LUKENJ, KI PO?ASI VLE?EJO VSE PLANETE. ?E PRIDE� V NJO, PRIDE� V DRUGI SVET. V TEM SVETU JE MOGO?E VELIKO ZEMLJANOV. V VSAKI GALAKSIJI JE NA SREDINI ?RNA LUKNJA. VESOLJE JE STRA�NO IN VELIKO.

 

Maj Matheo Krajnc, 2. c O� Lenart

 

 

 

 

Vesolje

 

Vesolje je neskon?no. V vesolju je 9 planetov. Sonce je najbolj vro? planet. V vesolju je veliko zvezd in lun. V vesolju se planeti gibajo. Zemlja se vrti okoli sonca in okoli svoje osi. Zemlja ima eno luno. Najsvetlej�i zvezdi sta Danica in severnica. Ko je jasno nebo se vidijo zvezde.

 

Gabriela Lesjak Klobasa, 2. a O� Lenart

 

 

 

 

Ble�?i?ka

 

Neko? je �ivela astronavtka Barbi. �elela si je, da bi odkrila nov planet. Hodila je v vesolje, a ni in ni na�la nobenega. Nekega dne se je spet odpravila v vesolje. Podala se je globoko. Videla je nekaj ble�?e?ega, a ni vedela kaj. Hotela si je pogledati od bli�je. Ugotovila je, da je to nov planet. Ne le to, da je odkrila nov planet, tudi spoznala je vesolj?ka. Hmm? Kako pa bi mu dala ime? Ker se ble�?i, bi mu lahko dala ime Ble�?i?ka.

 

Izza Halo�an, 2. c O� Lenart
Mentorici na O� Lenart: Ksenija �tefli? (2. a) in Simona Vindi� Pirc (OPB 2. c)

 

 

 

 

PESEM O VESOLJU

Vesolje je zelo temno,
tako temno, da ti dih vzame.
Tam astronavte in njihove rakete spozna�,
luna kot plastelin izgleda.
Tako podobna mu je,
da se ho?e� z njo igrati.
Tam zgoraj je videti zelo velika,
a iz Zemlje zelo mala,
Tako mala, da kot svetilka izgleda.
Od tam zgoraj je Zemlja videti modra,
A ko si na njej tega videti ni,
okoli se vse zeleno zdi.
?e od zgoraj res izgleda modra,
pa vedo samo astronavti,
zato si zelo �elim videti astronavta,
da ga vpra�am ?e je to res.

Lu?ka Mlakar, 2. a O� Sveta Trojica

 

 

 

II. TRIADA

 

Vesoljska muca
(NAGRADA STROKOVNE KOMISIJE)

 

 

 

 

Astronavt in neznani predmet

 

Neko? je �ivel de?ek Andrej, ki je imel 17 let. Neko? se je odlo?il, da bo od�el v vesolje. Z prijateljem Andra�em sta �la v �olo za astronomijo, ki sta jo kon?ala ?ez 9 let. Odlo?ila sta se, da bosta od�la v vesolje. Z raketo 1963nrncs (to pomeni najbolj�a raketa na celem svetu) odpravila sta se v vesolje letala ve? let, ter iskala planete, ki nimajo imena. Letala sta in letala in po ve? mesecih na�la neznan planet- (kako sta vedela, da je neznan, poiskala sta v knjigah.) Na njem sta pristala in ugotovila, da je ta planet podoben Zemlji le, da imajo sloni majhna u�esa kot muha, �irafa ima vrat dolg kot muha in pti? leti tako kot muha. V na?rtu sta imela poimenovan ta planet. Planet Andreja in Andra�a, ampak sta si mislila kot, da bo to planet muh. Nato se je Andra� spomnil, da je lahko to planet Andra�a in Andreja in, da je to znanstveno ime za ta planet muha. Nato je Andrej �el v raketo in napihnil balon, da bi videl, ?e bo po?il ali ne, in uganite ni po?il. Andrej in Andra� sta si odstranila maske. Naredila sta si zato?i�?i iz listja vej in slame. Nabrala sta si hrano za ves teden, torej sta si nabrala jagode, maline, ulovila kak�no �ival,� Iz rakete sta si vzela spalne vre?e in vse uporabne stvari. Andra� se je spomnil in �el v raketo po napravo iz katere lahko kli?e� iz vesolja in poklicala na zemljo, da sta priletela ter, da bosta tam ostala nekaj mesecev. Raziskovala sta in raziskovala na�la sta veliko zanimivosti o planetu in �ivali. Preletala sta planet in ugotovila, da ima ta planet 37 lun. V enem tednu sta poimenovala vse lune razen 17 lun. Ugotovila sta, da je ta planet v drugi galaksiji, in da je na njej ve? torej 52% kopnega, ter samo 48% oceanov, morij, rek� Spra�evala sta se zakaj tudi ta planet sveti. Videla sta svetle?o piko, ki sveti samo 40 minut, ugotovila sta, da je to sonce ampak ne moreta spet tej piki dati ime Sonce. Zato sta zdru�ila imeni in soncu dala ime Andr�a. �ivalim sta tudi dala imena. Videla sta zelo ?udno maso in iz nje zgradila hi�e. Videla sta tudi razli?no blago in iz nje zgradila oz. ustvarila odeje, poj�tre,� ?ez 3 leta ko sta pri�la domov in v slu�bi povedala, ko bo sonce ugasnilo, da bodo pri�li na ta planet, in tam bodo dolgo �iveli.

 

Eva B., 4. razred O� Sveta Ana

 

 

 

Mali vesolj?ek

 

Neko? je �ivel zeleni vesolj?ek, ki je imel velike izbuljene o?i, bil je zelo radovedne narave, �e posebej je rad gledal ostale planete.

En dan je videl nov planet, ki se imenuje Zemlja. Ko jo je videl, je bil o?aran, kako velik in lep planet je to, na njem pa toliko rastlin, �ivali, �ivljenja.

Kaj kmalu se je odlo?il, da ga pobli�e spozna, zemljani so se mu zdeli kot vesolj?ki. Ko je prispel na zemljo, ni mogel skriti navdu�enja: Vau, kak�en krasen planet. Ko je spoznal bitja na Zemlji, se je z enim spoprijateljil, z drugimi pa ne. Skupaj so hodili v trgovine, obiskali prijatelje, raziskovali planet, gledali hi�e. Zelen vesolj?ek je bil o?aran, toliko vsega novega.

?ez tri dni je moral oditi. Posloviti se je moral od svojih novih prijateljev. Vrnil se je z raketo, potoval je veliko ur. Postanek je naredil na Jupitru, kjer si je privo�?il vesoljski sendvi?. Po malici ga je pot vodila �e 3 ure do Marsa, nato se je kon?no vrnil domov.

Radoveden zelen vesolj?ek je �ivel sre?no do konca svojih vesoljskih dni.

 

Aneja Irgoli?, 4. razred O� J. Hudalesa Jurovski Dol

 

 

 

Pasja zvezda

 

Neke poletne no?i, ko sva z o?etom taborila na prostem, sva opazovala no?no nebo. O?e mi je pokazal najsvetlej�o zvezdo na nebu in mi povedal, da se imenuje Jirij. Ko je o?e �e smr?al, sem jaz opazoval najsvetlej�o zvezdo. Potem se je zgodilo nekaj nenavadnega. Zvezda je vedno bolj migetala, in iz nje se je k meni spustila svetle?a psi?ka. Za?ela mi je pripovedovati svojo zgodbo. Neko?, v temni no?i, sem pricvilila na svet. Mama se ni spomnila kako bi mi bilo ime. Skupaj sva se potepali po ulici. Iskali sva hrano in koti?ek kjer sva prespali. Radi sva tudi pomagali. Najraje sem imela gospo Rozinko. Pomagala sem ji nositi vre?ke. Zato sem ve?krat dobila kos vesoljske pe?enke. Mama mi je govorila naj se ne ka�em vsem ljudem, ker obstajajo tudi zlobni ljudje. Ker ?ez ?as so nama sledili in opazovali ?udni mo�je. Eden iz med njih mi je ponudil vodo. Bila je ?udna, imela je sme�en von in zato sem takoj zaspala. Zbudila sem se v veliki stavbi, kjer so me na veliko pregledovali. Tukaj je bila tudi veliko drugih psov. Mene so gospodje pohvalili, da sem tiha in o?arljiva. Za nagrado so me zaprli v vedno manj�o kletko. ?udna nagrada za psa, kaj ne, ostala sem mirna. Potem so mi povedali, da sem premagala vse pse in grem za nagrado v vesolje. To je prava nagrada! Prav zanimalo me je, kak�no je vesolje. Kmalu so me polo�ili v eno zelo veliko stvar. Rekli so ji raketa. In izginila sem v vesolje. Videla sem kako se zemlja manj�a in manj�a. Dokler ni postala velika kot teni�ka �ogica. Videla sem luno in svetle?e zvezde, na tiso?e jih je bilo, smehljala sem se jim. A ostala sem ujeta v vesoljskem plovilu Sputnik 2. Ker tako malem prostoru ni bilo strani�?a, sem na sebi imela nekaj sme�nega. Plenice! Te so tudi prepre?ile, da moj kakec ni letel po vesolju. med svojim potovanjem sem videla tudi vesoljce. Majhna zelena bitja so me spominjala na ljudi na zemlji. Tudi oni so bili zaprti v svoji kabini, zato smo si le mahali. V vesolju sem ve?krat pogre�ala mamo. �elela sem si, da bi skupaj potovali med zvezdami. Hotela sem ji povedati, da imam sedaj ime. Mo�je, ki so me izbrali za polet v vesolje, so me za?eli klicati Laika. Ime mi je kar v�e?. Zelo kmalu se je za?ela tresti kabina, postalo je vro?e, slabo sem se po?utila. Zasli�al se je velik POOK!!! Odneslo me je na mojo ljubo zvezdo Jirij, ki je zdaj imenuje pasja zvezda.

Naenkrat sem se zbudil. Na sre?o je o?e trdno spal, jaz pa sem pogledal pasjo zvezdo. Zdelo se mi je da mi iz pasje zvezde me�ika Laika. Vesel sem da mi je zaupala svojo zgodbo.

 

Jakob Oder, 4. razred O� J. Hudalesa Jurovski Dol

 

 

 

Vesoljski varuh

 

Pred davnimi ?asi je bila Zemlja tako velika kot mu�ica. Na njej ni bilo �ivljenja. Nekega dne je meteorit padel na zemljo, a v isti stotinki ju je vesoljec, vesoljski varuh zdru�il in nastalo je kraljestvo somraka.

A na �alost je vesoljski varuh zbolel in po?asi umrl. Vsi so krivili kuharja, ?eprav tega tragi?nega dogodka ni nih?e raziskal. Kuharja so izgnali na luno. Tam naj bi bil do konca svojih dni. Vendar se je odlo?il dokazati svojo nedol�nost. Cele dneve in no?i je razmi�ljal samo o tem. Nato pa se je nekega dne spomnil, da niso vsi vesoljci vesoljski varuhi, da so nekateri kuharji, drugi pa stra�arji, �e tretji so izumitelji itn. Odvisno od dru�inskega rodu. Vedel pa je tudi, da s smrtjo vesoljskega varuha odmre tudi kraljestvo, ki jo je ustvaril, razen ?e ga pred svojo smrtjo da svojemu nasledniku, ki mora biti iste krvi.

Vesoljski kuhar je od�el nazaj v svojo rodno domovino, kjer sta ga prestregla dva stra�arja, ki sta mu jezno povedala, da ne sme biti tu in da se mora vrniti nazaj na luno zaradi napake, ki jo je naredil. On pa je odvrnil: prina�am pomembne novice. Stra�arja ga nista hotela poslu�ati, zato sta ga prijela za roke in ga odpeljala nazaj gor. A on je zakri?al: tisti ki je vladal in umrl, ni bil pravi vesoljski varuh, prevarant je bil. Stra�arja sta se za trenutek ustavila: potem pa doka�i. Kuhar jima je povedal svojo ugotovitev. Stra�arja sta ga pospremila v kraljestvo. Tam so najprej �li do radodarnega in na vse spo�tljivega guvernerja. On pa jih je z veseljem poslu�al in se odlo?il, da bo spet kuhar. Dobrodo�el v kraljestvu.

Naslednji dan so �li na mestni oder. Sprva so vsi pljuvali na kuharja in mu metali paradi�nike, ko so sli�ali da je bil pokojni �vesoljski varuh� prevarant, so se vsi spo�tljivo vedli do kuharja. �vsak od nas ve, da on ni imel naslednikov� je povedal kuhar. In tako so naslednje dni iskali pravega vesoljskega varuha.

?ez tri leta so ugotovili, da je bil kuhar vesoljski varuh, saj so pogledali na seznam vstopajo?ih in nekateri med prvimi se �e spomnijo, da je kuhar pri�el med njimi. Guverner je v �alost povedal, da je kamen padel na njegovo glavo in to mu je izbrisalo spomin. Prevarant je to izkoristil in je postal to, kar ni.

Naslednji dan je kuhar oz. vesoljski varuh stopil na prestol.

In tako je nastal na� planet Zemlja z vsemi ljudmi, saj so pravici zadostili.

 

Larisa Kotnik, 6. razred O� J. Hudalesa Jurovski Dol

 

 

 

Dobrosr?en vesolj?ek Mulmand

 

Neko?, ko je boter mesec �tel komaj petsto let, je �ivel de?ek z imenom Lan. �ivel je v hi�ici, ki je stala na robu gozda. Imel je dve sestri in o?eta ter mamo, s katerimi je imel dober odnos. Njihova hi�ica ni bila velika, imela pa je prav ljubka polkna z izrezljanim sr?kom in pravilno obliko pravokotnika. Lan je vse do tistega dne, ko se je vse spreobrnilo, �ivel obi?ajno �ivljenje. Niti sanjalo se mu ni, kaj vse ga �e ?aka.

Nekega popoldneva, ko se je igral s svojimi prijatelji, se je njegovo �ivljenje iz obi?ajnega prelevilo v vesoljskega. Med igro so se namre? zasli�ali ?udni zvoki in Lana je za?elo zanimati, kaj povzro?a ta zvok. Kar na lepem se je zaradi varnosti ustavil in druge pozval k razmi�ljanju: �kaj so ti ?udni zvoki? Ne bi bilo bolje, ?e bi se kam umaknili, da se nebi po�kodovali?� A ni dosegel nikakr�nega uspeha, saj so vsi mislili, da evakuiranje ni potrebno. Kaj kmalu se je izkazalo, da je bil tisti, ki je imel prav, Lan.

Samo oddaljeni zvoki, ki ni?esar ne pomenijo, �za?eli so postajati pomembni zvoki za Lanova in ostala u�esa. ?ez ?as je za?ela ?udna oblika postajati pravilna oblika vesoljske ladje. Hitro se je tudi izkazalo, da je temu res tako.

Vesoljska ladja se je spu�?ala in vsi, razen Lana seveda, kajti on je bil pogumen in samozavesten, so za?eli re�evati svoja �ivljenja. Njemu je bilo res zanimivo opazovati neznano ladjo, ki se spu�?a. V mislih si je �e sestavljal domi�ljijsko podobo tistega, ki bo stopil iz tega nadvse vesoljskega predmeta.

Njegova velika �elja je bila, da bi se enkrat sre?al z marsovcem ali na splo�no kak�nim vesoljcem. Danes se mu bo ta �elja kon?no uresni?ila. Nato je za?el gledati ladjo, da jo lahko svojim so�olcem in so�olkam kasneje kar najbolj resni?no opi�e. Kako bodo vsi zijali, ko bo izustil stavek, da je k njemu priletela pravcata vesoljska ladja! U?iteljica bo gledala kot teli?ek v nova vrata.

Vesoljska ladja je bila videti kot kak�na raca, ki pluje proti tlom. Bila je modre barve, krasile so jo rumene zvezde, ki so se svetlikale v dnevni svetlobi. Imela je �tiri noge �kako je lepa�! si je mislil. Zdaj, zdaj bo iz tega pre?udovitega plovila stopilo nezemeljsko bitje, bitje, ki je na zemljo pri�lo s tak�nim ali druga?nim namenom, bitje, ki �e v sanjah ni videlo Lana. Skratka, bilo je iz drugega planeta.

Iz tega nebe�ko lepega predmeta je stopilo bitje, najbolj podobno planktonu, ki se je odlo?il, da bo svoje noge podalj�al v trimetrske lovke s smrtonosnimi priseski. Njegovo pri?esko so krasili pol�i, bolj podobni ka?i, ki so bili sve�e pobrani iz vrta. Oble?en je bil, verjeli ali ne, v ni?! ?isto nag je stal pred Lanom, ki se mu je za?elo dozdevati, da se mu me�a. Tisti hip je to nezemeljsko bitje spregovorilo.

Na Lanovo veliko za?udenje je bitje znalo verjetno vse jezike, ki na Zemlji obstajajo. Najprej sta se poskusila razumeti v angle�?ini, �ele nato sta ugotovila, da ju povezuje sloven�?ina.

Po nekaj sekundnem usklajevanju ga je bitje vpra�alo: �kako si? �eli� z mano do mojega doma?� Lan je za?udeno odvrnil: �po?utim se v redu in rad bi �el s tabo do tvojega doma.� �e nekaj sem te pozabil vpra�ati: �kdo sploh si? Jaz sem Mulmand. Prihajam iz planeta Venera. Pa ti? �ivi� tukaj?� Mulmandu ni zmanjkalo vpra�anj. �jaz sem Lan. Ja, �ivim na Zemlji, natan?neje to?no tukaj, kjer ti zdaj stoji�. Bova kar takoj od�la?� je zanimalo Lana. �lahko, a kaj pa tvoja star�a? Bo� ju kar tako pustil, da razmi�ljata o tebi in skrbita kje se potika�?� je bil previden Mulmand. �Mojih stra�ev ni doma. ?e bova pri�la pred njima in mojima dvema sestrama, ne bo ni? narobe, ?e pa bo ravno obratno si bom �e kaj izmislil,� je zaklju?il Lan. Mulmand pa mu je odgovoril: �no prav, pa pojdiva!� Tako sta od�la do mesta, kjer je Mulmand pravkar parkiral svoje prevozno sredstvo.

Lan se je ?udil stopnicam, ki so vodile do vhoda v vesoljsko ladjo. Ko sta pri�la v notranjost, se ni mogel nehati ?uditi tej lepoti. Bilo je toliko gumbov, da jih niti Albert Einstein ne bi mogel pre�teti. �Kaj pomeni ta gumb?� je zvedavo vpra�al Mulmanda. �Ta gumb pomeni, da se izogne� nevarnosti, ki na vsakem koraku pre�i nate� mu je razlo�il. V notranjosti vesoljske sonde sta bila to?no dva, z rde?im puhom oblazinjena stola. Pogled je ostrilo okno, ki je imelo steklo kot iz sanj. Ko si je Lan vse to dobro ogledal, sta se usedla na stol, nato pa odrinila.

Vo�nja je trajala malo manj kot tri minute. Med njo je Lan do�ivljal deveta nebesa. Videl je namre? deset kometov, pet asteroidov, Zemljo iz zraka in �e vsaj sto drugih pojavov v vesolju. Imel je neznansko sre?o, da ima takega dobrosr?nega prijatelja.

Ko sta pri�la na Venero, se je Lanovo gledanje �ele za?elo. Gledal je podobna bitja, kot je bil Mulmand, objekte in �eleznico v zraku, ?udne napise na vesoljskih ladjah in �e marsikaj drugega, ?esar si ni zapomnil.

Na planetu, ki je bil od Sonca oddaljen sto osem milijonov dvesto tiso? kilometrov, sta najprej poiskala Mulmandovo mamo. Na�la sta jo dokaj hitro, ker je na tr�nici ravnokar kupovala hrano. Mulmand je stopil do nje, ji vse razlo�il, Lan pa je videl, da je kimala in Mulmand je od�el do mame. Skupaj sta od�la do Mulmandovega doma.

Tam ju je Mulmadova mama krepko okrep?ala s pi�koti in ?rvi. Lan je sicer prvi? jedel tako hrano, ker je bil zelo la?en, je pospravil ?isto vse. Po tem obilnem kosilu so se vsi s skupaj usedli na kav?, lebde? v zraku, in kramljali o razli?nih stvareh. Nato sta se Mulmand in Lan igrala dru�abne igre. Imela sta se zelo lepo.

?ez nekaj ?asa je Lan ugotovil, da mora domov. To je hitro povedal Mulmandu, ki se je brez te�av oblekel, obul in pripravil na odhod.

Ko pa sta pri�la do vesoljske ladje, je Mulmand ugotovil, da mu primankuje goriva, zato sta �la �e na bencinsko ?rpalko. Lan ni videl vsega, ker je med tem, ko je mulmand poravnal ra?un, ?akal v vesoljski sondi, videl je ravno toliko, da je nekaj bilo.

Ni videl, da vesoljci na Veneri uporabljajo denar, ki je zelo sluzast. Ni vedel tudi, da so tam blagajne v obliki nosoroga. O vsem tem je Lan razmi�ljal, ko je bil v vesoljskem plovilu.

Ni dolgo trajalo, ko sta �e prispela do zemlje. Lan se je za vso to gostoljubje zahvalil Mulmandu in mu obljubil, da se bo vpisal na astronomski kro�ek, da ga bo z daljnogledom lahko opazoval. Ko je to opravil, je pomahal Mulmandu, nato pa stekel v hi�o in se pripravil na prihod svojih dru�inskih ?lanov.

Tistega dne so �e dolgo v no? kramljali in razpravljali o podobnih re?eh, kot je kvantna fizika. Lan ni nikoli pozabil na Malmunda in na njegovo dobroto.

 

Alina Beri?, 6. razred O� J. Hudalesa Jurovski Dol

 

 

 

Glej, zvezda
(POSEBNA POHVALA STROKOVNE KOMISIJE)

 

Nekega dne sta se najbolj�a prijatelja ob polno?i odpravila ven na sprehod do travnika. Ko sta pri�la do njega, sta videla kako kresni?ke letajo po zraku in ple�ejo po najlep�ih ro�ah. Prvi prijatelj, ki mu je bilo ime Din je opazil lisi?ko, ki je le�ala v travi. Drugi prijatelj, ki pa mu je ime Kasper, pa je mislil, da je lisi?ka ranjena, ker tako mirno le�i v travi. Po?asi sta se ji pribli�ala in videla da ima ta?ke zelo po�kodovane in ni morala hoditi. Kasper jo je prijel v naro?je in sta jo skupaj odpeljala k veterinarju na pregled. Veterinar jima je povedal vesele novice, da bo z lisi?ko vse v redu in ?e bi jo pripeljala kak�no minuto kasneje nebi pre�ivela. Nekaj ?asa je minilo, odkar jima je veterinar povedal vesele novice. V zraku sta videla zvezdo in se za?udila, ker je bilo nebo obla?no. Zvezda je postajala vedno ve?ja in se jima je zdelo, da se zvezda bli�a, bli�a in bli�a. Naenkrat je bila zvezda pred njima in tista lisi?ka na zvezdi. Lisi?ka je rekla: �pridita z menoj, ker sta mi re�ila �ivljenje, imam darilo za vaju. Jaz sem boginja vesolja ker sta mi re�ila �ivljenje, vama bom razkazala celo vesolje, pa? no ne celo vesolje, ampak samo na� del vesolja ?e me �tekata. In vsi skupaj so se odpravili na Sonce. Lisi?ka je za?ela govoriti o soncu: �sonce je osrednja to?ka na�ega oson?ja. Vsa ostala nebesna telesa kro�ijo okrog njega. Vendar pa tudi sonce ne miruje. Ob robu na�e galaksije (mle?ne ceste) kro�i okrog njenega sredi�?a. A tudi galaksija ne miruje. Tudi ona sama potuje. Grki so Sonce imenovali Helios, Rimljani pa Sol. V soncu je zbrane 99,8% vse mase oson?ja. Preostanek mase se ve?inoma nahaja v Jupitru, le majhen del si je delijo vsa ostala nebesna telesa oson?ja. Po velikosti sodi med 10% najve?jih zvezd v na�i galaksiji (mle?ni cesti), ki je sestavljena iz okrog 100 milijard zvezd. Povpre?na velikost zvezd v Mle?ni cesti je manj kakor 50% velikosti Sonca. Din in Kasper sta vse podrobno poslu�ala, saj je bilo zanimivo. Najprej so od�li na Merkur. Lisi?ka je spet za?ela: �Merkur je najmanj�i in soncu najbli�ji planet v oson?ju. Sonce obkro�i v 88 dneh svetlost njegovega navideznega sija se giblje med -2,0 in 5,5 vendar se ga le te�ko opazi, saj zna�a njegova najve?ja kotna oddaljenost od Sonca (najdalj�a elongacija) le 28,3. Vidi se ga lahko v jutranjem ali ve?ernem mraku. Prvo vesoljsko plovilo, ki ga je obiskalo in kartiralo 40% do 45% povr�ja, je bil Mariner 10 v letih 1974 in 1975. Lisi?ka se je po?utila ponosno, ker si je vse to zapomnila, ko je bila pri pouku geografije v neki oddaljeni galaksiji. Lisi?ka je pozabila, kateri planet je naslednji in je vpra�ala Dina in Kasperja. Ona dva sta oba v en glas rekla: �VENERA!� Lisi?ka je prosila Dina, ?e on kaj ve o Veneri. On je za?el: �Venera (tudi Danica ali Ve?ernica) je notranji, drugi planet od sonca v oson?ju. Po zemljini luni je drugi najsvetlej�i objekt na no?nem nebu navidezni sij dose�e -4,6. Ker je Venera notranji planet, se iz gledi�?a Zemlje nikoli ne oddalji preve? od sonca, elongacija dose�e najve? 47,8. Venera dose�e svojo najve?jo svetlost malo pred son?nim vzhodom ali malo po son?nem zahodu, zato je v?asih imenovana (zvezda), Danica (jutranjica) ali ve?ernica. Kadar je vidna najsvetlej�a to?ka na nebu in jo znajo nekateri zamenjati z zvezdo. Lisi?ka je bila presene?ena koliko Din ve o Veneri, zato je vpra�ala Kasperja naj nekaj pove o zemlji. Kasper je za?el: �Zemlja je edin izmed planetov oson?ja ter, planet na katerem se nahaja �ivljenje, teko?a voda in ?love�tvo. Po oddaljenosti od sonca je tretji po velikosti pa peti planet son?evega sistema. Predstavlja najve?ji trdi planet in edini prostor v Vesolju, za katerega je znan obstoj �ivljenja. Zemlja se je oblikovala pred pribli�no 4,57 milijarde let, njen edini naravni satelit luna pa pred okoli 4,53 milijarde let�. Je zaklju?il. Lisi?ka je bila presene?ena, da ona dva vesta toliko o vesolju. Ni �e spoznala nobene take osebe, �ivali ali boga/boginje. Din je hotel opisati Mars, a prvo so morali pristati na njem. Ko so pristali je tako izpljunil: �Mars (tudi rde?i planet) je ?etrti planet v oson?ju in sedmi po velikosti. Imenuje se po rimskem bogu vojne Marsu, zaradi zna?ilne rde?e barve, ki je posledica prisotnosti �elezovega oksida na njegovem povr�ju. Mars ima dve majhni luni, Fobos in Deimos. Lisi?ki je zelo v�e? ta rde?a barva na Marsu. Lisi?ka se je spomnila hitrej�o pot do Jupitra in skoraj so padli na dno vesolja, ?e ne bi padli v en vrtinec na tem planetu. Lisi?ka je prestra�eno rekla: �Jupiter je zunanji planet, peti od sonca in je najve?ji planet znotraj na�ega oson?ja. Plinaste orjake Jupiter, Saturn, Uran in Neptun v?asih imenujejo tudi Jupitrovski planeti. Ime je dobil po rimskem bogu Jupitru. Planet ima po �tetju iz leta 2023 92 lun.

Kasper je hotel imeti Saturna, a ga je Din prehitel: �Saturn je zunanji, �esti planet od sonca v Oson?ju. Imenuje se po rimskem bogu Saturnu. Je plinasti orjak, po velikosti drugi najve?ji za Jupitrom. �e od nekdaj najbolj znan po svojih zna?ilnih obro?i. Kasper je bil jezen na Dina, ker se je samo tako vrinil. Kasper je hitro za?el govoriti o Uranu, da ga spet Din ne bi prehitel in je za?el: �Uran je zunanji planet, sedmi planet od sonca v oson?ju. Je ledeni orjak, (do leta 1990 je spadal v kategorijo plinastih orjakov) tretji najve?ji po premeru in ?etrti najve?ji po masi. Imenuje se po gr�kem bogu neba in prao?etu drugih bogov Uranu.

Lisi?ka se je postavila na sredino Neptuna in za?ela: �Neptun je zunanji, po oddaljenosti od sonca osmi planet v Oson?ju. Je tudi najbolj oddaljen ledeni orjak v oson?ju. Ima ime po rimskem bogu Neptunu, bogu sladke vode in morja. Lisi?ka je rekla da so z vsemi planeti kon?ali, a �e vseeno ho?e povedati, kaj je vesolje: �vesolje ali vsemirje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20. stoletja imenovali celotni prostorsko-?asovni kontinum, v katerem se �ivi skupaj s snovjo in energijo, vklju?no s planeti, zvezdami, galaksijami. Tudi bivajo?a bitja so snovna. V tem smislu v najve?jem merilu posku�a razumeti vesolje kozmologija-znanost, ki se je razvila iz astronomije in fizike�. Lisi?ka je s tem zaklju?ila in Dina in Kasperja peljala nazaj na na� prelep planet.

Naslednji dan se nista mogla pogovarjati o ?em drugem, razen o tem, kaj se jima je v?eraj zgodilo.

 

Kaja �nuderl, 6. razred O� J. Hudalesa Jurovski Dol

 

 

 

Re�en s ?ude�nega planeta

 

Zbudil sem se, ko je nekaj tre�?ilo na dvori�?e. Vstal sem in �el pogledat, kaj je. Bila je vesoljska ladja. Malo je bila po�kodovana. Popravil sem jo in vzletel. ?ez �estdeset minut sem bil v vesolju. Razmi�ljal sem o tem, kako bi lahko bil prvi ?lovek na Marsu. Nenadoma sem tr?il v ?ude�ni planet.

Po dvajsetih minutah sem pri�el iz vesoljske ladje. Videl sem grad in pred gradom ?ude�ni kristal, ki je bil zlomljen. Potreboval sem mo? za svojo ladjo, ker je bila prazna. Na�el sem �abo, ki je imela kristal. Vpra�al sem jo, ?e mi ga lahko da. Ampak �aba je rekla: �prinesi mi glasbilo.� Rekel sem, da bom in se odpravil na pot. Na poti sem sre?al drevo s glasbili, vpra�al sem ga ali lahko dobim eno glasbilo. Drevo je reklo, da ga lahko dobim, ?e mu prinesem malo ?arobne vode. Rekel sem: �takoj!� ?ez nekaj ?asa sem prispel do ?arobnega jezera, vzel lon?ek, zajel vodo in od�el. Ko sem prispel do drevesa, sem mu dal vodo ter od�el s flavto. ?ez nekaj ?asa sem prispel do �abe in ji dal flavto. Ona pa je meni dala kristal. Rekel sem: �hvala.� in se poslovil. Stekel sem do ladje, dal noter kristal in se odpravil do Marsa. Ko sem prispel na Mars, sem bil presene?en nad tem, kar sem videl. Nisem odla�al. Vzel sem slovensko zastavo in jo zapi?il na Marsu. Ko sem pri�el domov, sem videl, da sem bil prvi ?lovek na Marsu.

Doma mi je dobro, ampak pogre�am ?ude�ni planet in vse svoje prijatelje od tam. Nekega dne se bom vrnil.

 

Erik Nedelko, 5. a O� Sveta Trojica

 

 

 

?ude�no potovanje v vesolje

 

Zdravo! Moje ime je Alina. V?eraj se mi je zgodilo nekaj ?udnega, ampak v dobrem smislu. Zve?er, ko sem se odpravljala spat, sem skozi okno zagledala luno. Ne boste verjeli! Luna se je pribli�evala mojemu domu. Odhitela sem ven in luna me je vpra�ala: �bi poletela z mano v vesolje?� takrat se je moja pustolov�?ina za?ela.

Takoj sem pokimala in sko?ila na luno. Ko, sva prispeli v vesolje, za sekundo nisem mogla dihati. Ampak luna je na mene spustila ?aroben zlati pra�ek. Po?utila sem se kot da sanjam. Toda ?e verjamete ali ne, nisem sanjala. Res sem bila v vesolju. mogo?e si zdaj mislite, da sem poletela s tisto navadno luknjasto Luno. �al se motite. Peljala sem se s pravlji?no luno. Bila je ?udovita, v zlato rumenkasti barvi. Prispela sem do navadne lune. Zlata luna me je odlo�ila in od�la dale? med zvezde. Vso vesolje je bilo lepo. Videla sem vse planete. Saturn je bil najlep�i. Ko sem opazovala vesolje, sem zagledala vesoljsko ladjo, v kateri so bili trije vesolj?ki. Ko so pristali na luni, so mi rekli: �dober dan Zemljanka. Mi smo trije vesolj?ki iz planeta Mars.� Odgovorila sem: �zdravo. Ime mi je Alina. Kako pa je ime vam?� �imenujemo se Riki, Diki in Biki.� Takoj so me vpra�ali ,?e mi lahko razka�ejo galaksijo. V trenutku sem privolila in sko?ila na kro�nik. Razkazali so mi vso galaksijo. Pokazali so mi tudi planet, na katerem �ivijo, torej Mars. Ko smo kon?ali z ogledom, so me odlo�ili na Luno, objeli in se poslovili.

Po mene je pri�la zlata luna ter me odpeljala nazaj na Zemljo. Poslovila sem se in se ji zahvalila, ker me je odpeljala v vesolje. Legla sem v posteljo in zaspala v sladek spanec.

 

Alina �trucl, 5. a O� Lenart

 

 

 

Potovanje v vesolje

Nekega dne je �ivel fantek z imenom Vito. Bil je star deset let. Vito je imel zelo rad vesolje. Zato se je nekega dne odlo?il, da bo naredil raketo. Po petih tednih je kon?no naredil raketo.

Imenoval jo je Raketko. Pri�gal je Raketkota in �el v vesolje. V vesolju je bilo ogromno planetov kot so Klinko, Vrenko, Bolki in Tolki. Vito se je odlo?il, da bo najprej �el na planet Klinko, ker je njegove najljub�e barve. In to je modra. Ko je prispel na ta planet, je videl veliko hi�. Vstopil je v hi�o in opazil je sedem Klinkotov. Vpra�al jih je, kje je. Klinkoti so mu odgovorili, da je v mestni hi�i. Klinkoti so mu razkazali mestno hi�o. Bilo je veliko slik, na katerih so bile ro�e, avtomobili celo vesoljski zmaji. Ko si je ogledal celo mestno hi�o, je opazil velik kip. Vpra�al jih je, kaj je ta kip. Odgovorili so mu da je to kip njihovega �efa. Rekli so mu, da je enkrat od�el na planet Bolki. Vito je vedel, da bo moral najti njihovega �efa. Poslovil se je in od�el na planet Bolki. Po dolgem letu z raketo kon?no pri�el na ta planet. Raziskal ga je. Videl ni ni?esar. Ravno ko je hotel raziskovati druge planete, je odkril majhno hi�ico. �el je proti njej. Potrkal je in odprl mu je �ef Klinkotov. Vito mu je rekel, da ga klinkoti potrebujejo, zato bo moral priti nazaj na planet. �ef je odgovoril, da je samo na dopustu, da se je izgubil. Vito mu je rekel, naj pride na njegovo raketo, da bosta od�la nazaj na planet Klinko. Tudi to sta storila. Po dolgem ?asu sta pri�la nazaj. �la sta do mestne hi�e in tam poiskala Klinkote. Ko sta jih na�la, so bili vsi zelo sre?ni, saj so bili vsi spet skupaj. Ampak vito �e ni odkril vseh planetov. Poslovil se je in od�el na planet Bolki. Ko je prispel, je opazil sedem belih in rde?ih hi�. �el je v rde?o hi�o in potem �e v vse druge hi�e. Ampak ni na�el ni?esar. Ko je na�el rde?o-belo hi�o, je potrkal na vrata in odprl mu je pes z imenom Floki. Vito je bil zelo prestra�en, ampak je �el v hi�o. Ko je pri�el v kuhinjo, je opazil veliko drugih �ivali. Bil je zelo za?uden. Pes Floki mu je rekel naj sede na stol. Vito je bil zelo la?en, zato je pasjo hrano pojedel v petih sekundah. Vse �ivali so bile malce jezne, da ni za?el jesti takrat kot oni. Ampak vseeno so bile tudi sre?ne, ker je pojedel vso hrano. Poslovil se je in od�el na zadnji planet Tolki. Na tem planetu je bilo veliko snega, zato je Vita zeblo. Ampak na planetu je bilo tudi veliko daril. Ko so prebivalci opazili vita, so mu rekli da lahko odpre samo sto daril. In to je tudi naredil. Dobil je veliko zanimivih stvari. Po odpiranju se je odpravil domov.

Ko je pri�el domov, je bil zelo sre?en, kajti videl je veliko novih planetov.

 

Vito Kirbi�, 5. a O� Sveta Trojica

 

 

 

Obisk vesoljcev

 

Nekega jutra, ko sem vstal, sem mami povedal, da sem sanjal o vesoljcih. Nasmejala se je in rekla: �To so le pravljice. Mi vesoljcev �e nismo videli.� Zve?er, ko sem se najedel in umil zobe, sem mami rekel:� mi lahko prebere� pravljico za lahko no??�

?ez nekaj ur sem zasli�al ?udne zvoke, ki so bili zunaj. Mislil sem, da je pri�el ati iz slu�be. Ko sem pri�el k oknu, sem videl, da je zunaj vesoljska ladja. Hitro sem se skril pod odejo. ?ez nekaj ?asa sem zasli�al ropotanje po vratih in videl sem sence vesoljcev. Hitro sem prijel baterijo in jo pri�gal. Ko sem jo pri�gal, sem videl prave vesoljce. Zelo sem se ustra�il. Ko sem se jim pribli�al, so mi rekli da i�?ejo nov dom, saj je njihov premajhen za vse. Vpra�al sem jih, ?e bi lahko od�el z njimi v vesolje pomagat poiskat �e en planet. Vesoljci so rekli:�seveda lahko gre� z nami. V ladji �e imamo tri dru�ine, ki nimajo doma.�

Nato smo se odpravili v vesoljsko ladjo. Bila je velika. Tam sem videl tri druge dru�ine. Skupaj smo se odpravili v vesolje. Do planeta je bilo eno uro in pol. Vpra�al sem jih, zakaj ne gremo na njihov planet. Rekli so, da �e obstaja en planet z vesoljci, ki je zelo velik. Ko smo prispeli, sem videl veliko drugih vesoljcev. Vpra�al sem jih, kako bom pri�el nazaj na zemljo. Rekli so, da me bodo peljali nazaj. Hitro sem se vkrcal v vesoljsko ladjo. ?ez nekaj ur smo prispeli na zemljo.

Ko sem izstopil iz ladje in se poslovil od vesoljcev, so mi rekli, da me ne bodo pozabili. Nato so odleteli nazaj v vesolje.

 

Ga�per Harl, 5. a O� Sveta Trojica

 

 

 

Potovanje po planetih

 

V daljni vasi je �ivel de?ek po imenu Maj. Zve?er se je odpravil v posteljo in sanjal. Sanjal je o tem, kako so ga vesoljci odpeljali na druge planete.

Maj se je igral na igri�?u, ko je nenadoma priletel lete?i kro�nik in padel na tla. Maj je �el pogledat, kdo je v lete?em kro�niku. Bili so vesoljci. Vpra�al jih je, zakaj so prileteli na Zemljo. Povedali so mu, da so med potovanjem zavili v napa?no smer, v polje asteroidov. Tr?ili so vanje in padli na Zemljo. Maj je vesolj?ke vpra�al, ?e ga lahko odpeljejo na druge planete. Seveda so ga vzeli.

Potovali so po vesolju in hitro prispeli na planet Mars. Maj ni vedel, da je na Marsu �ivljenje. Ko je videl �u�elke z osmimi u�esi in konje, ki so hodili po zadnjih nogah, je ugotovil, da je na Marsu �ivljenje. Ko so prispeli na Mars, jim je zmanjkalo goriva, zato so ga morali poiskati. Na sre?o so v bli�ini na�li Marsovce, ki so jim ga pomagali poiskati. Na �alost so morali zgodaj oditi, ker se je na Marsu za?ela nevihta.

Odpotovali so na drugi planet. Prispeli so na Saturn. Komaj so se prebili do njega, saj ima nekak�en prstan, ki ga obdaja. Tam smo se malo poigrali in se spoprijateljili z vesoljskimi medvedi. Maja so zanimali �e drugi planeti, zato so se odpravili. Po nesre?i so zavili s poti in odneslo jih je v drugo galaksijo. Maja je bilo zelo strah, saj ni vedel, ?e bo �e kdaj videl zemljo.

Prispeli so na planet Pi�kotek, na katerem je bilo toliko sladkarij, da si jih ?lovek ni mogel zamisliti. Maja je ?udilo, zakaj na tem planetu niso vsi bolj okrogli. Ugotovil je, da na tem planetu bolj kot je� sladkarije, bolj si suh. Posladkali so se in se vrnili nazaj v doma?o galaksijo in nazaj na Zemljo.

Maj se je vesolj?kom zahvalil, se poslovil in jim �elel sre?no pot. Dogodiv�?ine ni nikoli pozabil. Bil je sre?en, ker je spoznal nove prijatelje, ?eprav samo v sanjah.

 

�an Mlakar, 5. a O� Sveta Trojica

 

 

 

Skok v vesolje

 

Skakal sem na trampolinu in kar naenkrat je pri�lo ?ude�no vozilo. Ven so stopile zelene spake. Ena me je potegnila v vozilo. Tako sem se prestra�il, da sem se kar polulal v hla?e.

Skupaj smo se peljali v vesolje. �li smo na sonce. Tam je bilo vedno ve? zelenih spak. Jaz jih nisem razumel, ker so brbljali nekako tako:� Brb brb brb�� za hrano niso imeli kruha, hru�k, mesa ampak nekaj modrega. Moral sem na wc. Nikjer ga ni bilo. Potrebo sem moral opraviti v hla?e. Bilo me je tako strah da sem �el nazaj v ?ude�no vozilo. Naenkrat so se vrata zaprla. Peljali smo se nazaj na Zemljo.

Domov sem pri�el ves prestra�en in polulan. �el sem do mame in o?eta. Rekla sta, da sta me iskala. Hotel sem jima povedati zgodbo. Povedal sem jima zgodbo, vendar sta se samo nasmehnila in rekla, da to ni res.

 

Pascal Rus Sternad, 5. a O� Sveta Trojica

 

 

 

 

Re�evanje planeta Medzveton-a

 

Neko? je �ivel fant z imenom Tine. Bil je pameten in rad je hodil po gozdu in opazoval naravo. A kar je enkrat videl, je bilo stra�no. Ljudje so z majhnimi raketami po�iljali smeti v vesolje. Mislil je, kaj bi sploh lahko ukrenil, saj je samo otrok. Odrasli ga nikoli ne poslu�ajo. Ves �alosten in objokan je �el spat.

Vsako no? vesoljci pogledajo, kaj se je zgodilo na Zemlji. Videli so, da jim je Tine hotel pomagati. Poiskali so kraj, kjer �ivi, in ga z vesoljskimi kro�niki odpeljali na planet, ki ga ?love�tvo �e ni poznalo. Imenoval se je Medzveton. Pripeljali so ga v hi�o, ki je bila pod nadzorom.

Ko se je Tine zbudil, je bil najprej zelo prestra�en. A se je z ?asoma pomiril. Nato so vstopili vesoljci. Povedali so mu, da potrebujejo njegovo pomo? pri ?i�?enju planeta Medzvetona. Strinjal se je. Vpra�al je:� Kako?� odgovorili so mu, da potrebujejo kamne, ker njihov stroj deluje le na kamne s planeta zemlja. Naenkrat se je sli�al pok z Zemlje in z Medzvetona. Niso imeli ve? veliko ?asa in tudi zemlja ne. Sklenili so da morajo pripeljati tudi ljudi z Zemlje, da jim bodo pomagali o?istiti njihov planet. Zato se je le malo vesoljcev odpeljalo z vesoljskimi kro�niki na Zemljo, da bi lahko ?im ve? ljudi vzeli zraven na Medzveton. Namre? vesoljci so visoki 3 metre in �iroki 150 cm.

Ko so prispeli na zemljo, so vzeli zraven toliko ljudi, kot so jih lahko vkrcali v vesoljska vozila in tono kamnov, da bodo lahko uporabili stroj za ?i�?enje. Med potjo nazaj pa jim je v nekaj vozilih zmanjkalo goriva. Tineta so oblekli v vesoljsko obleko in ga prosili, da jim pomaga prelo�iti kamne v vesoljska vozila, ki so imela dovolj goriva, da so lahko nadaljevali vo�njo. Za njimi je kar naenkrat Zemlja eksplodirala. Ko so kon?no prispeli nazaj v vesolje, so s ?istilno napravo po?istili Medzveton.

Tineta so slavili kot kralja, saj je bil njihov re�itelj. Predali so mu najlep�e vesoljsko plovilo, ki je bilo podobno nogometni �ogi. Najve?ji vesoljec ga je nau?il voziti vesoljsko plovilo. Tine ga je poimenoval kar poglavar �oga. Ostalim ljudem pa so v zahvalo dali hi�e na najlep�em delu planeta Medzveton. Od tukaj je bil najlep�i pogled na Zemljo. Skupaj so nato �iveli sre?no, do konca svojih dni.

 

Matic Prebev�ek, 5. a O� Sveta Trojica

 

 

 

Potovanje na luno

 

Nekega dne se je na luni pripetila nezgoda. Asteroid je tr?il v raziskovalnega robota na luni. Robota je seveda uni?il, zato ga je nekdo moral popraviti. To so bili trije astronavti. Ime jim je bilo Dane, Matev� in Hana.

Ko so z raketo vzleteli, je let trajal res dolgo. In to bolj dolgo kot so pri?akovali. Ko so kon?no pristali, so za?eli iskati robota. Luno so pre?esali po dolgem in po?ez. Ampak robota �e vedno niso na�li. Odlo?ili so se, da bodo poklicali na Zemljo, da povpra�ajo, na katerem mestu je bil robot uni?en. Povedali so jim, da na tistem satelitu ni robota in da so o?itno odkrili nov planet. Z Zemlje so jim poslali tudi zemljevid vesolja, da lahko pridejo na Luno.

In so vzleteli. Ko so tokrat dejansko pristali na luni, so hitro na�li robota in ga popravili. Ko so hoteli vzleteti, so ugotovili, da nimajo dovolj goriva za vrnitev na Zemljo. Za?eli so hoditi po Luni in iskati nekaj, kar bi lahko uporabili namesto goriva. Med iskanjem so sre?ali vesolj?ka. Vsi so se zelo ?udili in povedali vesolj?ku za svojo te�avo. Ta jih je odpeljal do njihovih skrivnih podzemnih domov. Tam so imeli zaloge goriva, ki so ga na�li med kopanjem podzemnih domov. Dali so jim gorivo.

Astronavti so odleteli nazaj na zemljo. Na zemlji so jim strokovnjaki dovolili da planet, ki so ga odkrili, lahko poimenujejo. Imenovali so ga po za?etnicah svojih imen: DMH

 

Tal Lipi?, 5. a O� Sveta Trojica
Mentorica na O� Sveta Trojica: Verica Vra?ko

 

 

 

�irafa

 

�e dolgo sanja, da bi lebdela, zato nekega dne je v vesolje poletela.

Spremlja jo astronavt medo Maj, ki iz vesolja razkazal ji je cel severni te?aj,

Odletela sta tudi na Mars kjer sre?ala sta vesoljca po imenu Gars. Na dolgo in �iroko se predstavi v vas svojo ju povabi.

Po dolgem ?asu iz vasi odideta a obljubita, da kmalu nazaj spet prideta.

�irafa vsa sre?na na zemljo prileti, tam vsem doma?im pripoveduje, da se kar iskri.

A prav hitro ugotovi da storila je napako zdaj izgnana je iz rodu ?e�, da prijatelje ima vesoljce. Medved Maj odpelje v vesolje jo nazaj, saj tja se preseli in v miru sre?na tam �ivi.

 

Filip Sirk, 5. b O� Lenart

 

 

 

Vesolje zakaj me kli?e�?
(POSEBNA POHVALA STROKOVNE KOMISIJE)

 

Pred oknom je sedela deklica in zami�ljeno strmela v nebo. Na nebu so se lesketale zvezde in luna je kresila temo. Bila je �e zelo pozna ura, ko se je na nebu pojavil napis: pridi Rea! Rea je za?udeno zame�ikala. �e vedno ji vesolje ni dalo miru. Vsako no? se je ta napis pojavil ob deseti uri zve?er in je trajal dokler se ni zdanilo. Videla pa ga je samo ona. A danes se prvi? ni pojavil le ta napis, danes se je prikazal cel namen te neskon?no dolge misije.

Rea se je zna�la sredi vesolja. Okoli nje so lebdeli veliki se svetle?i kamni in obarvana tema. Pred seboj je zagledala obarvano pot. Prvo kar je takrat izgovorila je bila beseda: �Joj� Nenadoma je za?utila na svojih ustnicah nekaj zbadajo?ega, nekaj kar ji je dajalo kisik. Dotaknila se je in opazila, da jo cesta vedno bolj vle?e, vle?e v ?rno luknjo. �Oh ne!� je vzkliknila, se obrnila in za?ela zamahovati z rokami in brcati z nogami. Ni? ni pomagalo. Odneslo jo je v ?rno luknjo. Kdo ve kam.

Reo je sredi velike temne hitrosti za?elo vrteti z enega na drug konec teme. Naposled jo je kon?no velik vihar vrgel ven. Pristala je v novi galaksiji.

Rea je hotela domov a ji vesolje ni hotelo pomagati. Opraviti bo morala to preizku�njo, ki ji je bila zadana. Re�iti mora vesolje sicer bo vse uni?eno. Spra�evala se je kdo bo vse uni?il in zakaj, a najprej mora raziskati ta prostor brez konca in kraja. Pot je bila dolga, saj ni vedela kam naj gre. Hodila je pa? okoli po prostoru brez konca in kraja, no? in dan, da bi kaj na�la. Naposled pa se ji je le nasmehnila sre?a. Na�la je listek, vrata in klju?. Na listku je pisalo:

 

POZDRAVLJENA!

 

Odpri vrata in odprl se ti bo svet.

Rea je hitro pograbila klju? odklenila vrata in preden bi lahko prebrala listek do konca so iz vrat �inila vsa mogo?na bitja sveta. Zdaj se ji je res odprl svet. Videla je veliko bitij z �tirimi rokami (?e bi temu sploh lahko rekli roke) in o?mi, pikami ter ?rtami. Grozno se je ustra�ila. Bili so vesoljci! Res, pravi vesoljci so stali pred njo! Zdaj so vsi vesoljci strmeli v njo. Ona si jih je �e ogledala, a oni nje prej sploh niso opazili. Tedaj pa je pred njo stopil najstarej�i izmed vesoljcev. �Na�a odre�iteljica si! Pomagali ti bomo najti pot!� ji je rekel in povedal celo zgodbo: �bil sem �e mlad vesoljec, ko je eden od mojih tovari�ev razjezil boga vesolja. Rekel mu je, da bi rad obkro�il svet izven te galaksije, on pa mu ni dovolil. Bal se je, da bi se sre?al z ljudmi in izdal resnico. Resnice �e sam ne poznam. A on ni poslu�al boga vesolja. Od�el je in se nikoli ve? vrnil. Pozneje pa so na�li njegovo sporo?ilo: vrnil se bom, a v druga?ni podobi. Da ne bi �e kdo od nas od�el, nas je zaradi tistega vesoljca zaprl za ta vrata in nam povedal svojo prerokbo, ki je pravila, da nikoli ve? ne bomo pri�li od tod. A boginja dobrote, Afrodita po imenu ni mogla stati kri�em rok, saj nas je bog vesolja zaprl po krivici. Spremenila je prerokbo, v njem pa je bila omenjena nekak�na zvezdna pot, izbranka in re�iteljica vesolja.� Ko je Rea to sli�ala se je za nekaj ?asa zami�ljeno umaknila stran od vesoljskih bitij. Torej je zdaj opravila nalogo. Bila je zelo lahka. Lahko bo �la domov! Zasli�ala je glas: �mlada dama. ?e misli�, da je to konec tvoje naloge se �e posebej moti�. To je za?etek tvoje misije!�

 

ZVEZDNA POT

 

Rea je �e dodobra spoznala vesolje, saj so jo vesolj?ki, dobro pou?ili o njem. Ali ste vedeli, da zemlja v bistvu ni okrogla ampak trikotna in, da utrinki v bistvu niso utrinki ampak kabine vesolj?kov? Ne seveda niste. No, zdaj je bila Rea �e na zvezdni poti in skakala z zvezde na zvezdo, ki so bile dovolj blizu. Grozno vro?e ji je bilo saj so zvezde rde?e �arele iz njih pa se je kadilo. Tedaj pa je Reo nekaj zgrabilo in jo potegnilo stran od zvezd. Rea je pred sabo zagledala veliko barvno gospo. Premaknila jo je v neko votlino in zape?atila vrata. Rea �e nikoli ni videla kaj lep�ega! Koliko svetle?ih draguljev je bilo tam! In stene so bile vesoljsko obarvane napis pa je pravil:

 

�eli� priti ven?

Ozri se in poglej!

Ko zagleda� izhod zabrisal se ti bo,

Le najdi, le najdi ga pred polno?jo,

Druga?e ostala bo� tu za vedno, kaj le

Kaj le kaj bi to lahko bilo?

 

Torej bo Rea morala re�iti uganko, ki ji jo je zadala barvna gospa. Zakaj pa jo je sploh zaprla sem Rea ni vedela. Morda bo pa na drugi strani izhoda, druga galaksija.

 

UGANKA

 

Mlado dekle z velikimi bistrimi o?mi je sedelo na kamnitih se lesketajo?ih tleh in si ti�?alo noge h glavi. �tuhtaj Rea, tuhtaj!� si je pregovarjala. In naposled se je spomnila: �izhod zabrisal se ti bo! Seveda! To je megla!� takrat so se dragulji zasvetili in odprl se je prehod kamnitih pokrajin; nove naloge.

 

NOVA NALOGA

 

Toliko kamenja Rea �e ni videla. �pi?asti kamni so svare?e strmeli v njo. Pot jo je vodila do ko?e. Rea je vstopila. V ko?i je bilo neskon?no vrat. Odprla je prva in ta so jo odpeljala v kamnit vrt. Tega je o?itno bog vesolja spremenil v podrtijo. V kotu se je nekaj zganilo. Bil je vesoljski pav Pavian. Imel je neskon?no zlatih peres posutih z raznimi vzorci. Bil je lep in mogo?en. Povedal ji je svojo zgodbo: �ko je pri�el bog vesolja smo se ga razveselili. Mislili smo, da je pri�el na obisk. V resnici nas je pri�el zapreti. Le jaz sem se mu uspel skriti. Ne vem kaj se je zgodilo z ostalimi. Afrodita je rekla, da so utonili v globok spanec brez sna. Rekla je tudi, da me bo� potrebovala.� Tako sta skupaj od�la do konca vrta, kjer je bil globok prepad. Pavian je razprl svoja pet metrska krila in Reo ponesel v novo galaksijo, kjer naj bi na�la nov namig.

 

DRUGI NAMIG

 

Pav je Reo do ?rnega kraljestva. Videti je bil zelo stra�ljivo. Vstopila sta in �e na prvem koraku so ju obsule pu�?ice. Pava so zadele v pero, Rejo pa v bok. Grozno se jima je zavrtelo in pav je za?el jokati po Rejini rani, saj imajo pavi zdravilne solze. Ko se je Reji rana zacelila, je pav preostale kapljice namenil svojemu krilu. O?itno ima ta grad zraven labirinta tudi pasti.

Rea in Pavian nista morala poleteti nad gradom, saj so nad njimi lebdeli Vesoljuzi. Bili so mo?virnate po�asti in v svojih lebde?ih mo?virjih so grdo gledale nanju. Iskala sta re�itev� Odlo?ila sta se, da bosta od�la naprej po rovu, ki ga bosta izkopala, saj je Rejo ?ude�no odkrila vesoljski reza?, s katerim bo luknja narejena en, dve, tri. Kmalu jima bo uspelo.

Vstopila sta v grad. Bila sta �e pri namigu. Hitro sta ga vzela. To je bila tako enostavna naloga! A zlobni gra�?aki tega gradu so bili grozno prebrisani! Na poti ven jima je za vrat �e dihala velika o�igalkarica ter jima tu in tam opekla ko�o in perje. Kon?no sta pri�la ven, kjer po�asti niso morale biti zaradi svetlobe, ki bi jih sicer okamenela. Kon?no sta lahko z olaj�anjem prebrala drug namig:

 

Tvoja naloga sedaj je:

Najdi boga vesolja in spremeni ga nazaj,

Saj zle sile spremenile so ga in preobrazile v direndaj.

Te besede, ki so bile vklesane v klju? so odpirale vrata v podzemlje.

 

BOGINJA AFRODITA

 

Afrodita je �e dolgo ?asa ?akala na Reo in pava. In zdaj sta pri�la, saj sta potrebovala njeno pomo?.

Ko je Rea vstopila v prelepo Afroditino domovanje je dobila na svoja vpra�anja vse odgovore razen enega: zakaj je bila izbrana ona? Afrodita ji je povedala, da bo ta odgovor dobila kasneje. Pavian in Rea sta od Afrodite izvedela, da je Afrodita boga vesolja zaprla v podzemlje za kazen, ker je on zaprl vsa bitja v vesolju. Ugonobile so ga zle sile in ga spremenile v po�ast, ki zdaj sku�a priti na povr�je. Ko je Rea sli�ala v kak�no nevarnost se podaja je vzkliknila: �zakaj pa ti ne gre� v podzemlje?� �tja lahko vstopajo samo tisti, ki jih izberejo bogovi in to si ti!� se je odzvala Afrodita. Zdaj, ko sta pav in Rea izvedela vse sta morala oditi. Rea je odklenila vhod v podzemlje in s pavom sta padala, padala�

 

BOG VESOLJA

 

Rea in pav Pavian sta se zbudila na �go?ih tleh v podzemlju. Od�la sta naprej s klju?em, ki ga je Rea vzela v gradu. Odklenila sta vrata in vstopila. Zagledala sta velikanskega boga in on je opazil tudi njiju. Rei se je klju? spremenil v dolgo ostro bodico, na bogu pa je bila ozna?ena to?ka kamor bo morala palico zapi?iti. Pavian ga bo zamotil ona pa mu bo v koleno zasadila palico. Tako se je tudi zgodilo. Rea bi �e skoraj zarila bodico v koleno boga vesolja, pa jo je ta �e pravi ?as videl ter jo vrgel ob kamen, tako da je nezavestna oble�ala. Pav je hitro priletel k njej spustil nekaj solz in od�el. Vstala je sko?ila pokonci in brez obotavljanja zarila bodico v koleno boga vesolja. Za?el se je kr?iti in spreminjati, ter postal tak�en kot je bil. Rea ni opazila kaj je naredil Pavianu. Na�la ga je mrtvega in posu�enega. Spremenil se je v prah. A kmalu za tem se je prikazal nov, mlaj�i. Povedal ji je, da ko je pav prestar, se sesede v prah, nato pa se rodi na novo. Bog vesolja ju je ponesel k Afroditi kjer sta se s Pavianom poslovila. Afrodita je Rei povedala zakaj je bila izbrana, ker sama tega �e ni ugotovila. Bog vesolja pa je med tem od�el osvobodit vesolje.

 

KONEC ALI ZA?ETEK?

 

Rea se je zbudila v svoji postelji. Ura je bila deset pono?i. Sko?ila je k oknu in pogledala v nebo. Ni bilo napisa. Torej so vse to bile samo sanje. Rea je zdaj vsako no? ob desetih pogledovala v nebo. Neko no? je zagledala napis: PRIDI REA! In zavzdihnila: �oh, ne �e spet!�

 

Aurora Lorber, 6. b O� Lenart

 

 

 

III. TRIADA

 

Vesolje skozi o?i mladih
(NAGRADA STROKOVNE KOMISIJE)

 

Vesolje vsak posameznik dojema druga?e. Ve?ina ljudi ga do�ivlja kot brezmejni prostor z zvezdami in planeti ter drugimi nebesnimi telesi.

Vsak ima svoje mnenje o njem nekateri ga dojemajo kot skupek sveta in ljudi. Za njih je svet, na katerem �ivimo, vesolje, saj se jim zdi, da jih obkro�a �e veliko neraziskanih in oddaljenih stvari, ki bi jih �eleli odkriti, npr. potaplja?e in raziskovalce morja �e ?aka veliko raziskovanja v globinah morja, so kot astronavti, ki raziskujejo vesolje, za potaplja?e je njihovo vesolje morje. Kaj pa otroci? Otroci si svoje svetove in mnenja ustvarjajo s pomo?jo tega, kar sli�ijo na televiziji in seveda si ga ustvarijo tudi s pomo?jo tistega, kar jim povedo star�i oz. skrbniki. Vsak otrok ima svoje vesolje, kjer je vse tako skrivnostno in nemogo?e postane mogo?e. Nekateri se v �oli na primer radi pogovarjajo o vesoljcih, spet drugi radi ri�ejo planete ali pa zvezde. Tu so pa �e eni, ki radi poslu�ajo pri pouku o vesolju oz. o vsem, kar je povezano z vesoljem. Ljudje se poglabljajo v neznan svet, v katerem smo samo mi, ki nas je iz vesolja videti le kot milijone drobnih pikic. S tem se ka�e veli?ina vesolja in na�a majhnost v njem.

Tudi sama se kdaj zalotim pri razmi�ljanju o vesolju. v njem je �e veliko prostora za nova odkritja, za napake, iz katerih se lahko nau?imo. A odrasli ljudje ne vidijo tega, kar vidimo mi otroci. Nas sli�ijo, ampak ne poslu�ajo. Zame je moje vesolje moj svet, v katerem �ivim, v katerem so moja pravila. Tam so tudi ljudje, ki mi nekaj pomenijo. Moj svet je preplavljen s ?ustvi in ob?utki-dobrimi in slabimi. V mojem svetu obstajajo tudi ljudje, ki pa me �alijo in za mojim hrbtom govorijo o meni slabe stvari. A se ne zavdajo, da imajo tudi oni slabe lastnosti. Za tak�ne ljudi v mojem vesolju ni prostora. A vsak od nas mora sprejeti v �ivljenju veliko stvari in se pripraviti na spremembe, ki so razli?ne kot vsako ozvezdje v vesolju. Najstniki in pubertetniki smo ranljivi, saj ne znamo �e po vsem obvladovati svojih ?ustev in smo planet zase za druge ljudi. Vsak od nas je nekak�na zvezda oblita z drugimi. Pred na�imi o?mi je res �e veliko ne odkritega. Za nas otroke je na�a zemlja, na kateri �ivimo, na�e vesolje. Tam so tudi starej�i, ki ne razumejo ali pa no?ejo razumeti na�ih mnenj ter razmi�ljanj, da je na�e vesolje iz tiso?erih besed. Vendar bomo tudi otroci neko? odrasli, ne bomo ve? samo zvezde. Postali bomo kometi vesolja, ki padajo in se dvigajo s svojimi padci in vzponi.

Svoje razmi�ljanje bom sklenila z verzi iz pesmi Toneta Pav?ka Pesem o zvezdah:

Vsak ?lovek je zase svet,
?uden, svetal in lep
Kot zvezda na nebu�
Druga?nost ljudi je tista, ki nas bogati. Bodi jaz, bodi ti.

 

Tisa Bedi?, 7. razred O� J. Hudalesa Jurovski Dol

 

 

 

Vesolje kot iz sanj

Vesolje in planeti

So kot poeti.

Zvezde sijejo celo no?,

Ni lu?i niti v eni od ko?.

Zvezdni utrinek se skozi nebo spusti.

Upam,

Da eno �eljo uresni?i mi.

V poletni no?i

Po zvezdnim nebom zaspim

In se svetu vesoljskih sanj prepustim.

 

Lana Ba�nec, 8. razred O� J. Hudalesa Jurovski Dol

 

 

 

�ivljenje zunaj planeta Zemlja

 

Zemlja je nastala pred 4,5 milijarde leti. �ivljenje na njej se je pojavilo dokaj hitro, to je manj kot milijardo let po njenem nastanku oziroma kmalu po nastanku oceanov. Najmanj dve milijardi let je po tem trajalo, da so iz preprostih enoceli?nih mikroorganizmov nastali ve?celi?ni organizmi. Torej je bil nastanek �ivljenja na zemlji hitrej�i kot prehod od preprostih �ivih organizmov v zapletenej�e.

Za �ivljenje sta seveda bila pomembna voda in kisik. �ivljenje je bilo mo�no opaziti tudi iz vesolja.

Znanstveniki sku�ajo ugotoviti, ali je mo�no �ivljenje tudi na drugih planetih, ki imajo vodo, kisik ter druge pline.

Znanstveniki so ugotovili, da je bilo pred ve? kot milijon leti mo�no �ivljenje na oddaljenih planetih. Ta planet izhaja iz galilejskih satelitov po imenu Evropa. �ivljenje bi bilo lahko mo�no �e na katerih drugih manj�ih planetih, kot so npr. Mars, ki je za ?loveka najbolj�e prilagojen, Titan � edini naravni satelit, za katerega to?no vemo, da ima atmosfero in ocean, Evropa naj bi imela ocean, Ganimed in Enkelad � naj bi imel pod povr�jem teko?o vodo.

Nedavno nazaj pa so Nasini znanstveniki zasledili frekvenco, ki jo lahko povzro?i ?lovek. NASA se z vsemi svojimi sateliti in plovili sku�a prikopati do novih podatkov, a bo za to potrebno �e veliko ?asa. Tudi astronomi i�?ejo �ivljenje celo izven na�ega oson?ja. Vesolje ?aka na nas, da odkrijemo.

 

Manja Jug, 7. razred O� J. Hudalesa Jurovski Dol

 

 

 

Vesolje

 

Vesolje je �irno,
Bolj �irno kot morje,
Oh, to na�e vesolje.

 

V njem pa planeti
In galaksije,
Asteroidi, kometi
In podobne nor?ije.

 

Pa res �e vse vemo?
Je tu �e kak�en svet,
Na katerem gre �ivet?

 

Ali zemlja res se okoli sonca vrti,
Je to le domi�ljija?
Morda pa sploh ne obstajamo mi
In je vse skupaj izmi�ljotina.

 

Morda pa vesolj?ek kje se skriva
In kak�en marsovec tam na Marsu biva.

 

Veliko ljudi je to �e raziskovalo,
Se s teleskopi igralo
In zvezdice opazovalo.
A zatirani so bili spet in spet,
S strani ljudi, ki no?ejo razumeti.

 

Nina Seli?, 7. razred O� Markovci
Mentorica: Doroteja Kostanjevec