Bernard Perger (14401501/1502)
je bil eden najuglednejih profesorjev dunajske univerze, humanist, pomemben jezikoslovec, pedagog in astronom,
ki je prispeval pomemben dele k ustroju slovenske in evropske humanisti?ne kulture.
Perger izhaja iz obmo?ja dananje ob?ine Sveta Ana v Slovenskih goricah,
ki je vklju?eno v nao knjini?no mreo.
"Z alostjo lahko ugotovimo, da je kar preve? pozabljen Slovenec.
Na tem mestu ga poskuamo oiviti na novo."
(Prosen, 1992, str. 18)
Virtualno razstavo o Bernardu Pergerju smo pripravili v sklopu projekta Spregledani v objektivu
in jo obelodanili v Tednu splonih knjinic.
Do danes sta v sklopu prej omenjenega projekta nastali e dve obseneji virtualni razstavi:
Andrej Perlah (14901551) in Samostanska knjinica v Sveti Trojici.
__________________________________________
BERNARD PERGER
U?ENJAK IZ SVETE ANE
Bernard Perger, ponekod tudi Bernhard Perger (Pergerl)[1], je bil humanist, matematik, astronom, pravnik, jezikoslovec in pedagog.
Prispeval je velik dele k razvoju slovenske in evropske humanisti?ne kulture in civilizacije, preden je izla prva slovenska knjiga in stoletja prej, preden so Slovenci leta 1919 dobili svojo slovensko univerzo. (Slana, str. 14)
ZIBEL MU JE TEKLA NA SVETI ANI V SLOVENSKIH GORICAH!
Rojen je bil okoli leta 1440 v Zgornji ?avnici (danes Sv. Ana) v Slovenskih goricah.
Predvidevajo, da je bil kme?kega stanu.
Zaradi razli?nega navajanja njegovega imena in priimka ter kraja rojstva, so tuji zgodovinarji njegovo poreklo iskali celo v vici.
Priimek Perger naj bi bil germaniziran iz priimka Gornik, Bregar ali podobnega priimka. To v njegovih ?asih ni bilo neobi?ajno. e danes sta v ve? slovenskih krajih znana priimka Perger in Pergar.
Sam pa se je v nekaterih svojih delih podpisoval Bernhardus de Stentz.
Izro?ilo doma?inov kae na to, da doma?ija Bernarda Pergerja ni bila na obmo?ju dananje Zgornje ?avnice, temve? na Draen Vrhu. e danes doma?ini re?ejo Pri Pergerjevih (Pergarjevih), ?eprav so v kasnejih obdobjih na istem mestu bivale druge druine.
T.i. Pergerjev vrh pa se nahaja v dananjem naselju Kremberk.
BERNARD PERGER V OLSKIH KLOPEH
Prvi? se je v olskih klopeh znael v enem izmed spodnjetajerskih samostanov, najverjetneje pri fran?ikanih ali dominikancih na Ptuju.
Leta 1459 naj bi odel na dunajsko univerzo in tam po letu 1464 kot magister filozofskih znanosti predaval Evklidovo[2] geometrijo, optiko, matematiko z astronomijo, klasi?no knjievnost (Vergila[3] in druge klasike) in pravo.
Pisni viri, ki pri?ajo o olajo?ih Slovencih na Dunaju, v drugi polovici 14. stoletja omenjajo sholarje, ki so prili tudirat na univerzo na Dunaju. Tedaj v rubrikah ob vpisu niso poznali ume?anja tudentov po dravah, ampak so jih vpisali z osebnim imenom in deelo, iz katere so prili Bernard iz tajerske.
Na podro?ju astronomije in matematike je veljal za Peurbachovega[4] in Regiomontanusovega[5] naslednika sploh slednji je pomembno vplival na nae obmo?je.
Leta 1465 se je vpisal na medicinsko fakulteto, 1476 pa e na pravo, iz katerega je 1481 dosegel licenciat s predavateljsko pravico. Nosilec ?asti licenciata je imel uradno pravico pou?evanja. To je bil srednjeveki akademski naslov. Glede na stopnjo med bakalavreatom in doktorjem.
NA ?ELU IZOBRAEVALNIH USTANOV
Bil je dekan artisti?ne fakultete v letih 1470/1471 (1473).
Po letu 1475 je prevzel predavanja e na Visoki oli sv. tefana (tudi Mestna ola pri sv. tefanu in Me?anska ola pri sv. tefanu), katere rektor je bil nekaj ?asa, in se vedno bolj posve?al jezikoslovju. Iz navedene ole, posve?ene sv. tefanu so izle tevilne pomembne osebnosti. Obiskovalo jo je veliko tudentov slovenskega rodu.
Kasneje, najverjetneje leta 1477 je bil tudi rektor dunajske univerze[6].
1477 je pri?el predavati latinsko slovnico, klasike in pravo.
Pritevajo ga med najpomembneje in najugledneje profesorje dunajske univerze.
POSOBITVE POUKA
Leta 1477 naj bi za?el predavati latinsko slovnico.
Kot rektor ole pri cerkvi sv. tefana je pouk latin?ine posodobil, kar je zagovarjal v u?beniku Grammatica nova (Nova slovnica) iz leta 1479 (izel je v Benetkah) skupaj s soavtorjema slovenskega rodu Preprostom iz Celja in Nikolajem iz Novega mesta. V tistem obdobju je pouk latin?ine veljal za zastarelega in tudi Perger sam naj bi pri pou?evanju pogreal primeren u?benik. tudente je zanimala predvsem prakti?na uporaba latin?ine. Perger je priredil svojo, v nemkem jeziku razloeno, latinsko slovnico po zgledu nekega italijanskega u?benika latin?ine. Na ta na?in je ustvaril moderno slovnico, ki naj bi prekaala vse tedanje italijanske u?benike, z vidika obravnavanja snovi.
Da bi si zagotovil ob?instvo, je Perger svojo slovnico sestavil kot nadgradnjo slovnice nadkofa Siponta, Nicolausa Perottusa (14301486), ki je svoje delo objavil leta 1473 kot Rudimenta Grammatices. Perger je v uvod postavil pismo bolonjskega profesorja astronomije in medicine Mattheusa Moretusa, poslano Dunaj?anu Johanne Cassicu. Seveda je pismo na vse grlo hvalilo Pergerjevo slovnico, saj ga sicer domiselni Perger ne bi objavil. (Juni?, str. 481)
Grammatica nova velja za prvi humanisti?ni u?benik latinske slovnice. Pri snovanju so se avtorji oprli na humanizem in se v celoti odmaknili od do tedaj veljavnih slovnic. Pergerjeva slovnica je veljala za vojno napoved tedanjemu pouku latin?ine.
Med letoma 1481 in 1485 so jo izdali kar osemindvajsetkrat (ponekod smo nali podatek, da triindvajsetkrat, tudi tridesetkrat) v Italiji, vici in drugih nemko govore?ih deelah. Dunajska izdaja pa je iz leta 1502. Izdaje naj bi izhajale v razli?nih obsegih, od 43 do 108 strani.
Svojo slovnico je sestavil v smislu nadgradnje slovnice nadkofa Siponta, ki je svoje delo Rudimenta Grammatices objavil leta 1473. V uvod k prvi izdaji pa je dal pismo bolonjskega profesorja astronomije Nicolaus Perottusa (14301486). (Sveta Ana, str. 481)
Ve? zalonikov je k njegovi slovnici dodalo uvode. Le-ti so posebej zanimivi, ker odstirajo marsikaj o stanju tedanjih u?benikov in na?inih pou?evanja na splono.
Od leta 1492 je bil univerzitetni superintendant[7] oz. kurator dunajske univerze, imenovan s strani cesarja Friderika III.[8] Na tem poloaju je Perger vztrajal do leta 1501 (skoraj do svoje smrti). V tem ?asu je spreminjal u?ni na?rt, stremel k posodobitvam pouka. Imel je tudi vladna pooblastila, da je smel izdajati ukrepe za izboljanje pouka in izvajanje reform tudijskega na?rta.
Iz konca srednjega veka so tako ostali ohranjeni pedagoki spisi enega prvih univerzitetnih u?iteljev slovenskega rodu na Dunaju.
Pergerjev ?as na Dunaju, je bil ?as, ko so on in njegovi slovenski rojaki soustvarjali ustroj svojega obdobja.
V insbrukem kodeksu t. 664, zborniku humanisti?ne poezije dunajskih literatov na dvoru Friderika III. in Maksimiljana I., se pesniki z verzi obra?ajo na svoja mecena, visokega cesarskega uradnika Bernarda Pergerja in Johanna Fuchsmagena. (Slana, str. 20)
CESARSKI SUPERINTENDANT
Perger je bil od leta 1490 cesarski superintendant (superintendent) na univerzi, kar je pomenilo, da je bil najviji predstavnik oz. namestnik deelnega vladarja. Najprej v ?asu cesarja Friderika III., ki je Pergerja na ta poloaj tudi imenoval in nato v ?asu njegovega sina naslednika Maksimiljana I. Habsburkega[9] (po letu 1508).
Maksimiljan I. naj bi se u?il celo slovenskega jezika. V ?asu njegovega vladanja pa se je na Dunaju oblikoval tudi t.i. humanisti?ni kroek, s katerim je na dunajski univerzi zavel vonj sodobnosti. Pri njem so sodelovali profesorji in znanstveniki slovenskega rodu.
Na tem poloaju je Bernard Perger skrbel za stike med univerzo in vlado, nadzoroval je uporabo vladarjevih darov univerzi, bdel nad pla?ami univerzitetnih u?iteljev ter skrbel za ohranitev univerzitetnih privilegijev. Lahko bi ta poloaj razumeli tudi kot diplomatskega.
To vladno slubo je opravljal skoraj deset let, skoraj do svoje smrti leta 1501 (1502).
ASTRONOM IZ SLOVENSKIH GORIC
Astronomija je razirila nae obzorje do nepojmljivih daljav in nas seznanila z zakoni, ki jim je podvreno vse vesoljstvo. V sedanjem stanju nam kae astronomija viino, do katere se je povzpel ?loveki um, njena zgodovina pa stopnice, po katerih se je vzpenjal. (Milankovi?, 1982, str. 3)
Perger je cesarjema Frideriku III. In kasneje Maksimiljanu I. ponudil marsikateri nasvet in jima posve?al svoje koledarje z astronomskimi podatki in astrolokimi nasveti, podobnimi dananjim horoskopom.
Njegove efemeride[10] z astronomskimi podatki za leta 1482 do 1500 so ostale zgolj v rokopisu.
In ?eprav ni zapustil tiskanih del, ga uvr?amo med astronome.
Svoj astronomski almanah je posvetil Frideriku III., kar je razvidno e iz uvodnih besed. Pod verzi se je podpisal kot Bernhardus de Stentz. Almanah je nastajal ob njegovih matemati?nih in astronomskih predavanjih. Sestavil ga je v nem?ini, dodal tabele z izra?uni, astroloke napovedi in celo zdravnike nasvete.
Boanskemu Frideriku, rimskemu cesarju
z Jupitrom deli si na zemlji imperij, moj cesar,
s tem pa v mislih ne zapu?a visokih nebes.
Kot vidi, povedal ti malo bo tale moj listi?,
ko pa kon?a nalogo tega ivljenja,
ble?e?ega zrl bo osupel v nebesih.
Istemu cesarju
obdan z darovi velikimi ne prezri me,
ko dar ti prinaam,
DUH S SRCEM je v njem in to predvsem upotevaj!
Sprejmi ga, prosim, namesto ble?e?ih mojih daril,
tebi res posve?en iskreno za vedno naj bo.
(Prevedel Joef Smej, 20. 11. 2001)
Cesar je bil o?aran nad darilom in je Pergerja leta 1485 povzdignil v pronotarja cesarske pisarne.
Bil je humanist italijanske usmeritve in je v drugi polovici 15. stoletja veljal za enega najpomembnejih humanisti?nih razumnikov na Dunaju.
Ob koncu srednjega veka in na za?etku novega so bili med profesorji in na dunajski univerzi tevilni Slovenci, ki so objavili ali pa v rokopisu zapustili znanstvena dela, sprva napisana v latin?ini, pozneje v nem?ini. Nekateri med njimi so si e pridobili zasluge za zmago humanisti?ne misli v avstrijskih deelah in bili med prvimi glasniki nove smeri v znanosti in slovstvu. Morda jim je njihovo vlogo pri irjenju humanizma olajala bliina italijanskih univerz, kjer so se laje spoznavali s klasi?no kulturo in tako pridobljeno znanje smotrno prenaali v okolje dunajske univerze. Med takimi je bil tajerc Bernard Perger. (Prosen, 2016, str. 1)
Ob smrti cesarja Friderika III. je pripravil govor Oratio in funere sancte memorie Friderici III. Le-tega je objavil na Dunaju in v Rimu leta 1493.
Govor je napisal v italijanskem humanisti?nem slogu, kar je bilo na takratnem Dunaju nekaj novega.
Danes so znane tiri izdaje Pergerjevega nagrobnega govora: dve dunajski, rimska in ena iz Leipziga (14931494).
Pisni viri potrjujejo, da so tedanji tudentje njegov zapis vzeli za zgled slogovne in jezikovne dodelanosti.
V govoru naj bi bilo zaznati ve? naklonjenosti Maksimiljanu I. (sinu), kot pokojnemu Frideriku III. (o?etu).
Verolomni Slovan, zani?uje mojo domovino
Na cesarski dvor so prihajala pisma, ki so elela o?rniti Bernarda Pergerja. Morebiti ni elel pomagati kateremu piscu oziroma ni pohvalil njegovega dela ali pa se z njim ni strinjal
Posebej zanimiv in kasneje pomemben epigram je na cesarski dvor naslovil nemki humanist in pesnik Conrad Celtis[11].
Trikrat in tirikrat smo milo prose? trkali na njegova uesa,
da bi cesar vendarle vzljubil nao liriko.
Toda on pravi, da so le Italijani pesniki,
u?eno zvene?e pesmi nemkih mo pa, da so zani?.
Nimam te ve? za potomca nemkega rodu,
ker ti, verolomni Slovan, zani?uje mojo domovino.
(Prevedel dr. Joef Smej, 8. 11. 2001)
Perger ni zatajil svojega slovenskega porekla, Celtis pa je vneto zbiral Pergerjeve nasprotnike, saj se ni strinjal s Pergerjevo politiko na univerzi, ki je poudarjala humaniste italijanske usmeritve.
To je bil leta 1493 za?etek konca Pergerjevega vplivnega poloaja na Dunaju.
e leta 1497 je Celtis na Dunaju ustanovil novo dunajsko humanisti?no drubo Sodalitas litteraria Danubiana, ki je zdruevala tevilne znane izobraence.
Nasprotja so bila preve? o?itna, druga?e misle?i preve? vplivni.
Bernard Perger se je umaknil z dvora.
Okoli leta 1500 naj bi zbolel ter kmalu zatem leta 1501 (ponekod 1502) umrl na Dunaju.
Pergerjev rojstni kraj pisni viri imenujejo razli?no: ?avnica, Zgornja ?avnica pri Sv. Ani, Okrika vas, Kremberg, Krichenberg, Ana an Kramberg, Ana na Krembergu, Zgornja ?avnica v Slovenskih goricah. V njegovem otrotvu pa celo Stanz, Stenz, Stentz ali Staeintz, zato so nekateri zgodovinarji njegov izvor iskali v ivci.
SVETA ANA V SLOVENSKIH GORICAH
Ob?ina Sveta Ana lei na obmo?ju Osrednjih Slovenskih goric. Ve?ji del nje se razteza ob regionalni cesti Lenart Trate Avstrija. Sredi?e ob?ine predstavlja naselje Sv. Ana, ki ga obkroajo naselja Draen Vrh, Froleh, Kremberk, Krivi Vrh, Ledinek, Lokavec, Roengrunt, Zg. Ba?kova, Zg. Ro?ica, Zg. ?avnica in ice.
Ob?ina ima okoli 2300 prebivalcev, nastala pa je z zdruitvijo krajevnih skupnosti Sv. Ana v Slov. goricah in Lokavec. Obiskovalec najprej ugleda urejene vinograde in polja. Ugodna lega ustreza vinogradnitvu. Najdemo pa tudi ve? manjih kmetij, vinogradnitev in vinarstev.
Skozi naselja te?e reka ?avnica, del ob?ine pa se nahaja na obmo?ju t.i. ?avnike doline.
V bliini sredi?a ob?ine se nahaja Osnovna ola Sv. Ana z vrtcem, ki ima podrunico v Lokavcu.
upnijska cerkev se nahaja v samem sredi?u ob?ine, v Roengruntu pa je podrunica manja cerkev Marijinega obiskovanja.
Cerkev sv. Ane je bila zgrajena leta 1705, na istem mestu, kjer je od leta 1654 stala lesena kapela. V 19. stoletju so jo dvakrat obnovili. Ima tri oltarje.
Prezbiterij in dvonadstropni zvonik sestavljata manjo cerkev Marijinega obiskovanja v naselju Roengrunt. Ker gre za podruni?no cerkev se mae opravljalo le ob nedeljah.
Od leta 1918 pa je v ob?ini tudi evangeli?ansko pokopali?e. Gre za okoli 15 ohranjenih grobov z eleznimi in kamniti nagrobniki. Pokopali?e so uredili priseljeni prekmurski evangeli?ani. Ob njem pa je tudi kapela, zgrajena leta 1935. e danes se na tem mestu opravljajo posamezni pokopi.
V sredi?u ob?ine se v nekdanji zobozdravstveni ordinaciji nahaja spominska soba dr. Romana Lesnike (18981975). Lesnika je tudiral medicino v Gradcu, kasneje pa se je osredoto?il na delo zobozdravnika.
Iz naselja Ledinek izhaja tudi slovenski bibliograf, leksikograf, urednik in literarni zgodovinar Janko lebinger (18761951).
Na Sveti Ani pa se je rodil tudi dr. Franc Steinfelser (18871969), prvi slovenski kirurg in porodni?ar.
Na obmo?ju ob?ine se nahaja tudi ve? urejenih doma?ij. Med njimi Grafoneva v naselju Zgornja ?avnica. Ob cimprani, podkleteni hii z letnico 1841 je obnovljeni ?ebelnjak z 38 panji ter lepo urejeno gospodarsko poslopje z razstavljenim kme?kim orodjem in ostanki mlina. V Draen Vrhu pa je doma?ija Kapla, ki v prav tako cimprani hii skriva posebno sobo t.i. hiko, manjo sobo na podstreju, katere klju?avnico odklepa klju?, v celoti izdelan iz lesa.
Poleg kunega znamenja v sredi?u jih irom ob?ine natejemo e ve?. Posebno je znamenje v Krivem Vrhu Pomorski kri in naj bi nastalo leta 1637, v ?asu kuge. Legende pa pravijo, da naj bi bilo v preteklosti na tem mestu pokopali?e. O kunih znamenjih in kapelah na obmo?ju ob?ine Sveta Ana je leta 2008 v knjiici Tihi pomniki nae dedi?ine pisala Jasna Marinek.
Od leta 2009 imajo v sredi?u Svete Ane cepi? potomke najstareje trte, za katerega skrbi Drutvo vinogradnikov Sveta Ana in raste ob Posti?evi poti.
Ve? o bogati zgodovini vinogradnitva na tem obmo?ju lahko izveste v deloma ohranjeni vini?ariji. V vini?ariji Pergerjev vrh je stalna razstava predmetov, ki se ti?ejo tradicije vinogradnitva in vinarstva na obmo?ju Slovenskih goric ter ivljenja in dela Franca Posti?a Posebno doivetje je ogled 36 reprodukcij ampelografskih gvaev vinske trte slikarjev Vincenza in Conrada Kreuzerja iz srede 19. stoletja.
Franc Posti? (17941861) kirurg, vinogradnik, sadjar in vrtnar je v Gradcu tudiral medicino, po vrnitvi v rojstni kraj pa si je na Sveti Ani uredil ordinacijo in lekarno. Ob svojem delu je gojil preko 300 vinskih sort. Med prvimi naj bi v Slovenskih goricah gojil sorto beli traminec.
K ogledu vabi lokomobila znamke Hofherr-Schrantz-Clayton-Schuttleworth AG iz leta 1922. Lepo ohranjeno vozilo Martina Krambergerja je ob?asno v pogonu ob posebnih prilonostih.
Urejene so pohodnike, u?ne in kolesarske poti.
Okoli 26. julija, ko goduje farna zavetnica, sv. Ana, pripravijo na Sv. Ani v Slovenskih goricah zmeraj pestro dogajanje. Postavljajo tudi klopotec. Ve? let so pripravljali tudi pevski dogodek Glas Slovenskih goric. Ob 1. maju postavijo prvomajski drevo ter se odpravijo na pohod po Anini poti. Pripravljajo tudi dogodke, pohode in druge dejavnosti ob posebnih dnevih in praznikih tekom leta.
V kraju delujejo tudi tevilna drutva. Kulturno drutvo Sv. Ana, ki vklju?uje tri sekcije pevsko, plesalce folklore z dolgoletno tradicijo in dramsko sekcijo. Zelo aktivni so tudi gasilci PGD Sv. Ana. Pa drutvo upokojencev, zdruenje Rde?ega kria, portno drutvo, ?ebelarsko drutvo, drutvo vinogradnikov, drutvo kme?kih ena in deklet, Twirling klub Aninih maoretk itd. Ve?ina drutev ima prostore v skupnih drutvenih prostorih v ob?inski zgradbi ali v kulturno-turisti?nem centru v sredi?u ob?ine.
Z alostjo lahko ugotovimo, da je kar preve? pozabljen Slovenec. Na tem mestu ga poskuamo oiviti na novo. (Prosen, 1992, str. 18)
VIRI IN LITERATURA
Enciklopedija Slovenija 8. Ur. Duan Voglar. Mladinska knjiga, 1994.
Gaperi?, Primo, olar, Renata, Zorn, Matija. Kartografski zakladi slovenskega ozemlja. Zaloba ZRC, Ljubljana, 2020.
Juni?, Stanislav in Prosen, Marijan. Astronomija na Slovenskem in slovenski astronomi na tujem (12.21. stoletje). Str. 22.
Medved, Drago: Slovenski Dunaj. Grafika Gracer, 2013.
Milankovi?, Milutin. Kratka zgodovina astronomije. 1. del. Od njenih prvih za?etkov do leta 1727. Ljubljana. Drutvo matematikov, fizikov in astronomov, 1982.
Oxfordova ilustrirana enciklopedija astronomije. Ljubljana. DZS, 1999.
Po osrednjih Slovenskih goricah: ob?ina Sveta Ana. Lenart, Sveta Ana. Drutvo za razvoj podeelja LAS Ovtar Slovenskih goric, Razvojna agencija Slovenske gorice, Ob?ina Sveta Ana, 2012.
Prosen, Marijan. Astronom iz Slovenskih goric. V: Presek, list za mlade matematike, fizike, astornome in ra?unalnikarje. t. 20. Let. 1992/1993. Najdeno na: www.presek.si, 4. julij 2021.
Prosen, Marijan. Bernard Perger, na zgodnji pedagog, jezikoslovec, pravnik, matematik in astronom. 2016. Najdeno na: www.rad.sik.si, 5. julij 2021.
Prosen, Marijan. Ob petstoletnici smrti B. Pergerja. V: Obzornik za matematiko in fiziko, let. 49, t. 1. Str. 2830.
Prosen, Marijan Majo. Perger, Perlah, Strauss, slovenski astronomi 15. in 16. stoletja. Svet naravoslovja. Jutro, 2008.
Simoniti, Primo. Humanizem na Slovenskem in slovenski humanisti do srede XVI. stoletja. Slovenska matica Ljubljana, 1979.
Simoniti, Primo. Med humanisti in starimi knjigami. Razprave in eseji. Slovenska matica, 2007.
Slana, Miroslav Miros. Slovenski srednjeveki humanist Bernard Perger. V: Dialogi, letnik XXXVIII, t. 12. Str. 1431.
Slovenski veliki leksikon. Knjiga 8. Ljubljana. Zaloba Mladinska knjiga, 2007.
Sveta Ana skozi ?as: zbornik ob?ine Sveta Ana. Maribor. Ostroga, 2019.
tefanec, Fran?ek. Vsaj trideset let izdaj Pergerjeve latinske slovnice. V: Vestnik, let. 53, t. 41, 2001. Str. 15.
Veliki sploni leksikon v osmih knjigah. esta knjiga. Ljubljana. DZS, 1998.
Fotografija Svete Ane je iz lokalne domoznanske zbirke, ki jo je zbrala in uredila Marija auperl.
www.alamy.com
www.dlib.si
www.leksikon.si
[1] Kljub najdenim ina?icam imena obravnavane osebe, smo se odlo?ili, da uporabimo razli?ico Bernard Perger.
[2] Evklid (300 pr. n. t) je bil prvi profesor matematike na aleksandrijski univerzi in ustanovitelj najpomembneje matemati?ne ole.
[3] Vergil Publicij Vergilij Maron (7019 pr. n. t) je bil rimski pesnik.
[4] Peurbach, Georg von (14231461) je bil znani avstrijski astronom in matematik.
[5] Regiomontanus, Johann Mller (14361476) naj bi v Pergerjevem ?asu na dunajski univerzi tam sestavljal astronomske efemeride, ki so potem kot prve tiskane tabele izle leta 1474.
[6] Univerza na Dunaju je bila ustanovljena leta 1365. Z njo je Dunaj postal mesto u?enosti in pomembno sredi?e.
[7] Univerzitetni superintendant je bil najviji predstavnik (namestnik) deelnega vladarja v tri?lanskem vodstvu univerze.
[8] Friderik III. Habsburki (14151493) je vladal v enem izmed najzahtevnejih obdobij habsburke zgodovine.
[9] Maksimiljan I. Habsburki (14591519) sin in naslednik Friderika III.
[10] Efemeride so tabele iz katerih lahko razberemo poloaje nebesnih teles ob razli?nih ?asih v prihodnosti.
[11] Celtis, Conrad (14591508) je bil nemki humanist in pesnik.
