Vrij je politično gospodarska kriminalka izpod peresa Mihe Lamprehta, novinarja, prevajalca iz ruščine in dopisnika iz Moskve. V vsakem od triinštiridesetih poglavij je mogoče zaznati avtorjevo splošno družboslovno in strokovno širino. Vrij je sicer aerodinamični pojav pri krilih letala, ki je posledica kombinacije izgube vzgona in bočnega drsenja. Do tega lahko pride nenamerno ali namerno. Hannah Lippman, babica Hane Zavoral, je po čudežnem naključju preživela pošastno vojno morijo, kar jo je za vedno zaznamovalo. Usoda je hotela, da je bila edina, ki je vedela za skrivnost, ki bo pomembno vplivala na Hanino in Reinerjevo prihodnost.

Posledično sta postala objekt povečanega zanimanja tako za ruske, kot tudi za izraelske varnostne službe na preži za zlatom. Le tega so nacisti izpulili pomorjenim Judom. Dve zgodbeni liniji sta navidez povezani, sčasoma pa se razkrije, kaj se zares skriva za apetiti in spletkami posameznikov v tej kompleksni in razvejani mreži, kjer se sklepajo umazani posli ob mednarodnih investicijah in se z vsemi sredstvi sledi pretoku kapitala.

Pred kratkim so pri založbi Umco izdali novelo Denisa Johnsona Sanje o vlaku, ki je bila ob izidu v ZDA razglašena za eno najlepših ameriških novel 21. stoletja. Avtor v enem stavku povzame mitologijo ameriškega osvajanja in tragično usodo posameznika med gradnjo države, opiše več let razvoja nacionalne identitete in davka, ki ga neskončna krajina vzame v zameno. V središču pripovedi je Robert Grainier, preprost delavec, ki večino življenja preživi med železnico, gozdovi in gradnjo mostov na ameriškem severozahodu. V grozljivem požaru Grainier izgubi družino in od tedaj ostane samotar. Ves čas se obtožuje za njuno smrt in sprašuje, če ga Bog zaradi tega kaznuje. Novela postane meditacija o izgubi, spominih in odnosu človeka do narave. Ni junak v klasičnem smislu, ne pustolovec in ne osvajalec. Grainier je človek, ki opravlja težko delo, živi tiho in neopazno, njegova zgodba pa se razteza čez desetletja, v katerih se svet okoli njega dramatično spremeni. Sanje o vlaku so kratka, zgoščena pripoved o človeku, ki živi na robu zgodovine, in o svetu, ki medtem neustavljivo drsi naprej. Po knjižni predlogi je bil leta 2025 posnet film v izvirniku Train Dreams, ki je prejel štiri oskarjevske nominacije, tudi za najboljši film in najboljši prirejeni scenarij.

Roman Zmaga prva laž je psihološki triler, napet vse do zadnje vrstice. Evie Porter se preseli v manjše mesto, kjer začenja popolno življenje s prekrasnim partnerjem Ryanom Summerjem, uspešnim in prijaznim poslovnežem. Toda kdo je Evie v resnici? Je tajna agentka, vsakič v drugem mestu in v novi vlogi. Njena identiteta je namreč skrbno ustvarjena, njeno življenje pa del večje zgodbe, prepletene s skrivnostmi, lažmi in manipulacijami. Uboga ukaze svojega skrivnostnega delodajalca, gospoda Smitha. Pravila so stroga; ne postavljaj vprašanj in ne navezuj osebnih stikov. Evie očitno ni izpeljala vsega po planu in pot ji prikriža ženska z imenom Lucca Marino. Roman je napet, z dobro zgrajeno zgodbo. Junakinja je predstavljena večplastno v vseh svojih vlogah, ki jih pretkano igra.

Jeffrey Archer

Ko bo čas dozorel

Prevod: Sabina Noč

Izdala: Založba Meander, 2025

Žanr: družabni roman

Odločitve, nas in drugih, spreminjajo življenja!

Angleški avtor Jeffrey Archer se nam predstavlja s prvim v slovenščino prevedenim delom, ki obeta nadaljevanje. Družino Clifton sestavljata mama in sin, bister mladenič Harry, ki ga najbolj od vsega mika delo v pristanišču. A za to je preveč nadarjen, zato nekaj posameznikov združi moči in mu pomaga napredovati vse do Oxforda, ko v Angliji zaveje vojna in Harry šolanje potisne na stran ter se odpravi na ladjo... Morda bo končal prav tako kot njegov oče, ki prav lahko da to sploh ni...

"Harry, razmišljaš o tem, kaj boš storil, če ne dobiš štipendije?" je rekla njegova mama in končno postavila vprašanje, ki se ga je izogibala tedne. "Ves čas," je odvrnil Harry, ko ji je odprl vrata. "A pri tem ne bom imel veliko izbire. Moral bom nazaj na Merrywood in si pri štirinajstih poiskati službo. (str. 85)

SIGNATURA: O 82-311.2 Archer, J., Ko bo čas dozorel

Petra Julia Ujawe

Najboljše šele pride

Založba: Cankarjeva založba, 2025

Zbirka: Razmerja

Žanr: ljubezenski roman

»Če zdaj ne bo dojel, ne bo nikoli.«

Če bi zgodbo ugledali na filmskem platnu, bi jo poimenovali »žajfnica«. Gre za iskanje same sebe in občutka tiste prave ljubezni. Kulturologinja, ki je za otroke izdala Zdravilne zgodbice v dveh delih, je v svojem prvem romanu ubrala sproščen slog in protagonistko Kristino poslala na pot, na kateri se je morala znajti čisto sama. Saj po pobegu z lastne poroke drugače skorajda ni šlo, neznanec v postelji med dekliščino je bil najverjetneje znak, da mora usodo vzeti v svoje roke … A prav lahko, da tudi z neznancem ne bo šlo zlahka.

»Saj veš, da te ne bi nikoli prizadela,« zamrmram v njegov prsni koš. »Moraš mi verjeti, da si zame edini.« » Samo to sem hotel slišati, ljubljena,« odvrne. Prav čutim, kako od olajšanja zapre oči. Zaprem jih tudi jaz. Prav tako od olajšanja. A najini olajšanji si nista podobni niti za pikico. (str. 174)

SIGNATURA: O 82-311.2  Ujawe, P. J., Najboljše šele pride