Njihova življenja so v očeh družbe le malo vredna...

Dekle iz Rdeče reke nas s podnaslovom Življenje in smrt Tine Fontaine ne pripravi na svojo vsebino. Gre za opis preiskave nasilne smrti petnajstletne Tine Fontaine, ki so jo leta 2014 po naključju našli v Rdeči reki v Winnipegu v Kanadi. Šlo je za še en umor staroselske najstnice, ki avtorice, BBC-jeve novinarke Joanne Jolly ni pustil ravnodušne do te mere, da se jo je odločila raziskati. Podala se je po poti Tine Fontaine. Resnična zgodba z opisom preiskave, ki je mestoma podrobno opisovanje postopkov preiskovalcev, a ob življenjski zgodbi naslovne literarne osebe vleče h koncu, kjer si bralec želi epiloga – najdbo krivca za umor petnajstletne potomke dveh staroselskih ljudstev. Pripoved o mladenki, ki je iskala sebe in izven rejniškega okolja ni bila pozorna na nevarnosti okolja in družbe. Zgodba daje vpogled v nestrpnosti med staroselci in Kanadčani, družbenim prepričanjem, da so staroselke ničvredne in primerne le za spolne usluge ter nenehnimi zločini nad pripadniki staroselskih ljudstev, ki se težko znajdejo izven rezervatov, ob tem pa kopica nerešenih umorov, za katere nikomur ni mar. A umor Tine Fontaine, ki so jo zavito v posteljnino našli v Rdeči reki, v knjižni obliki razkriva prav to problematiko.

Za Thelmo je bil pogled na sliko grenko-sladka izkušnja, saj se je zavedala, da Tinina fotografija ne bo nikoli med tistimi, na katerih so šolarji ob koncu izobraževanja. Pravi, da ima občutek, da bo ta del družine vedno pogrešala, vendar upa, da se bo lahko po najboljših močeh potrudila pomagati drugim otrokom, ki so potrebni pomoči. »Nočem slišati nobene takšne zgodbe več o otrocih, ki so jih našli umorjene,« pravi. »Rada bi, da bi bili vsi otroci na varnem.« (str. 283)

Kariera ali družina?

»Ne bova imela otrok!« sta se zavestno odločila in dogovorila. A bližajočih se 40 svečk na torti in opazovanje družin z otroki je glavni lik tega romana, izjemno uspešno pravnico Charlotte, pahnilo v vrtinec čustev. Naenkrat želi postati mama, a za to nima več veliko časa! Tik-tak, biološka ura... Njen sicer prijeten mož Gabe njeno navdušenje in spremembo odločitve težko sprejema, v postopek IVF sploh ne želi.

Lahkotna pripoved o "nelahkotni" temi: ženski, razpeti med kariero, ljubeznijo, življenjem na veliki nogi in željo po družinskem življenju z otrokom v naročju.

Pravzaprav sem vedela že pred odhodom. Priznala sem si, da sta Gabe in kariera moji prioriteti, takoj ko sem v hotelu videla poslovno žensko v Chanelovem kostimu. Izžarevala je moč in zavidala sem ji. To sem hotela biti, ne pomilovanja vredna verzija sebe, ki zvoni po toči! Zato bom najprej zakrpala odnos z Gabom. Moja ljubezen do njega je bila močnejša od moje kaprice, da bi imela otroka. Vivian je imela prav. Doživljala sem krizo srednjih let. (str. 132)

Plačal bo za svojo preteklost! Preiskovalca Aidana Waitsa spoznamo v prvi knjigi Sirene kot uporniškega, preizkušanega, drznega in samosvojega preiskovalca.

V drugem delu napovedane trilogije, ki naj bi doživela tudi televizijsko upodobitev, v opuščenem hotelu najdejo truplo moškega z groteskno nameščenim nasmehom. Aidana sicer nadrejeni v družbi nadležnega sodelavca Suttcliffa nalašč pošiljajo zgolj k nočnim uličnim preiskavam manjših zločinov, a on ne more iz svoje kože in na lastno pest preiskuje smrt hotelskega Nasmejanca. Zločin Aidana potegne v vrtinec preiskave, ki je bolj zapletena kot se zdi na prvi pogled. Žrtev nima prstnih odtisov, zamenjani so tudi njegovi zobje, le skrivnostna notranja stran žrtvine hlačnice buri duhove med preiskovalci. Pripoved je krvava, brutalna in groba. Zaradi zanimivega karakterja osrednjega junaka, dialogov, ki jih z veseljem preberemo večkrat zapored, pa se zdi, da smo naravnost sredi zgodbe, tik za njegovim hrbtom. Med preiskavo in med njegovim begom pred preteklostjo, ki mu je vztrajno za petami. Bo Aidan obdržal službo in najpomembneje: ostal živ?

Upočasnil sem korak in pomislil na tipa, ki je spraševal o meni, in na načelnikovo svarilo o naročenem umoru. Pomislil sem na anonimni klic, ki sem ga prevzel doma, in na tiste, ki sem jih dobil na mobilnik. Pomislil sem na hribček zmečkanih cigaretnih ogorkov pred stanovanjem. Tedaj sem sredi ulice obstal kot vkopan. Kdor me je iskal, je poznal številko mojega stacionarnega in mobilnega telefona. Vedel je, kako mi je ime in kje živim. Vedel je, kam zahajam na kozarček in kdo je moje nekdanje dekle. Ni vohljal, marveč mi je nekaj sporočal. Vedel je, da imam sestro. (str. 226)

Italijanska hči je prva knjiga v seriji Izgubljene hčere, kjer avtorica želi bralce popeljati v čudovite kraje po svetu v katerih se prepletata preteklost in sedanjost. V sodobnem času sledimo Lilly, ki jo raziskovanje njenih korenin iz Londona popelje v Italijo. Z italijanskim receptom in gledališkim prigramom, ki ju je Lilly prejela v odvetniški pisarni kot zapuščino, želi raziskati svoje korenine. Izvedela je, da se je njena babica rodila v Hopini hiši, domu za neporočene matere. Po srečanju z materjo si poišče službo pri priznanih vinogradnikih, je namreč strokovnjakinja na tem področju. Očarljivi Antonio, sin lastnikov ji ponudi pomoč pri iskanju njenih korenin. Recept pripada mogočni družini Barberi, lastnikih številnih pekarn, ki so jih odprli že pred drugo svetovno vojno.

Na drugi strani spremljamo ljubezensko zgodbo v preteklosti, med mlado balerino Estee in njenim fantom Felixom, sinom družine Barberi. Družina želi svoje premoženje podvojiti z vnaprej dogovorjeno poroko, zato je ljubezen med Estee in Felixom že vnaprej obsojena na propad. Upanje umre zadnje in tudi skrivnosti nekoč pricurljajo na plano.

Samo ena je lahko materina ljubljenka!

Roman Sestri napoveduje poletno obarvana naslovnica dveh mladenk na ležalnikih sredi peščene plaže. Ena svetlolasa, druga temnolasa, napoveduje nasprotje dveh mladih žensk, ki ju spoznamo tekom še enega s skrivnostmi obarvanega romana ameriške avtorice Michelle Frances, ki je ob tem bralce že prepričala z deli Novinka, Sinova punca, Fant in Hčerka. Že sami naslovi namigujejo na to, da bodo v ospredju odnosi in z njimi zanimivi dialogi, s katerimi avtorica ustvarja napetost. Ellie in Abby sta kot dan in noč, različni, pa vendar sestri. A samo ena izmed njiju je bila vedno materina ljubljenka, druga pa se je do svojega uspeha morala povzpeti sama, z lastno trmo, perfeksionizmom in bistrostjo. Njena šolska priznanja je mati samo ošvrknila s pogledom in se posvetila drugorojenki. Medsebojna nevoščljivost in očitki iz preteklosti sestrama niso v pomoč, ko se nehote zapleteta v zločin. Ellie se boji, da jo Abby že vse življenje zastruplja, a Abby trdi, da to že ves čas počne njuna mati. Resnica je običajno nekje vmes in na razplet je potrebno počakati do zadnjih strani. Gre za lahkoten družabni roman, ki mu je avtorica  dodala kriminalne poudarke, ko se znajdemo sredi družinskih prepirov, zamer in spletk.  

Ellie je pogledala proč. Je videla Abby vzeti tablete iz embalaže? Ne, jo je prešinilo. Strmela je v njiju. ... Ellie je spustila tableti na tla, zakotalili sta se daleč proč, zato je hitro iztegnila nogo in stopila nanju, medtem ko je nagnila plastenko in naredila požirek vode, ravno ko se je Abby spet obrnila k njej. Ellie je pogoltnila, Abby pa se je zadovoljno nasmehnila. "Odlično. Lahko greva?" Ellie je prikimala in vstala, pod podplatom je čutila tableti. Z vso težo je stopila nanju in ju zdrobila v prah. (str. 164)