David Nicholls je angleški pisatelj in scenarist, mnogi menijo, da je kralj modernega ljubezenskega romana. Tukaj ste je zgodba prežeta s toplino, humorjem, radostjo in upanjem. Prijatelji se odpravijo na pohod, nazadnje ostaneta le Michael in Marnie, ki se znajdeta na najbolj epskem pohodu po znameniti angleški pešpoti od zahodne do vzhodne obale. Avtor mojstrsko prikaže, kako se zamera in nejevolja slej ko prej preplete z ljubeznijo in toplino. Iskrena, duhovita, pronicljiva zgodba, polna srčnega upanja.

Sajuri Komači je skrivnostna knjižničarka v knjižnici v Skupnostni hiši. Ljudem svetuje knjige, ki bi jih lahko privedle na pravo pot v življenju. Ob prvem obisku jim podari drobno figurico iz filca. Na svojem običajnem mestu, stisnjena med pult in police vbada in iztika, klobčič volne v njenih rokah pa se spreminja v novo miniaturo za stranke v knjižnici. Tomoko, zdolgočasena prodajalka na oddelku z ženskimi oblačili prejme ponev iz filca, ki postane njen talisman. Slikanica Guri in Gura, po priporočilu gospe Komači, za vedno spremeni njeno življenje. Pravo pot je pokazala tudi vsem ostalim obiskovalcem in obiskovalkam knjižnice, ki so se znašli na razpotju.

Vrij je politično gospodarska kriminalka izpod peresa Mihe Lamprehta, novinarja, prevajalca iz ruščine in dopisnika iz Moskve. V vsakem od triinštiridesetih poglavij je mogoče zaznati avtorjevo splošno družboslovno in strokovno širino. Vrij je sicer aerodinamični pojav pri krilih letala, ki je posledica kombinacije izgube vzgona in bočnega drsenja. Do tega lahko pride nenamerno ali namerno. Hannah Lippman, babica Hane Zavoral, je po čudežnem naključju preživela pošastno vojno morijo, kar jo je za vedno zaznamovalo. Usoda je hotela, da je bila edina, ki je vedela za skrivnost, ki bo pomembno vplivala na Hanino in Reinerjevo prihodnost.

Posledično sta postala objekt povečanega zanimanja tako za ruske, kot tudi za izraelske varnostne službe na preži za zlatom. Le tega so nacisti izpulili pomorjenim Judom. Dve zgodbeni liniji sta navidez povezani, sčasoma pa se razkrije, kaj se zares skriva za apetiti in spletkami posameznikov v tej kompleksni in razvejani mreži, kjer se sklepajo umazani posli ob mednarodnih investicijah in se z vsemi sredstvi sledi pretoku kapitala.

Pred kratkim so pri založbi Umco izdali novelo Denisa Johnsona Sanje o vlaku, ki je bila ob izidu v ZDA razglašena za eno najlepših ameriških novel 21. stoletja. Avtor v enem stavku povzame mitologijo ameriškega osvajanja in tragično usodo posameznika med gradnjo države, opiše več let razvoja nacionalne identitete in davka, ki ga neskončna krajina vzame v zameno. V središču pripovedi je Robert Grainier, preprost delavec, ki večino življenja preživi med železnico, gozdovi in gradnjo mostov na ameriškem severozahodu. V grozljivem požaru Grainier izgubi družino in od tedaj ostane samotar. Ves čas se obtožuje za njuno smrt in sprašuje, če ga Bog zaradi tega kaznuje. Novela postane meditacija o izgubi, spominih in odnosu človeka do narave. Ni junak v klasičnem smislu, ne pustolovec in ne osvajalec. Grainier je človek, ki opravlja težko delo, živi tiho in neopazno, njegova zgodba pa se razteza čez desetletja, v katerih se svet okoli njega dramatično spremeni. Sanje o vlaku so kratka, zgoščena pripoved o človeku, ki živi na robu zgodovine, in o svetu, ki medtem neustavljivo drsi naprej. Po knjižni predlogi je bil leta 2025 posnet film v izvirniku Train Dreams, ki je prejel štiri oskarjevske nominacije, tudi za najboljši film in najboljši prirejeni scenarij.