Brez obraza

»Če vaše sočutje ne vključuje vas, je nepopolno.« je dejal Buda. In to je tudi eden izmed rekov v romanu Brez obraza, kjer avtorica Danica Ozvaldič posamezna poglavja poimenuje s poznanimi reki in modrostmi priznanih avtorjev. Kriminalka Brez obraza je nastala na temelju in po motivih srhljive resnične družinske zgodbe. Tematika nasilja na spletu v tovrstni literaturi niti ni tako pogosto navzoča, čeprav je v resničnem življenju tega vse več. Gustav Mahler je izmuzljivi lik, ki mlade novači za eno najspornejših sestavin svetovnega spleta. To je ustvarjanje posnetkov, ki prikazujejo robove človekove izrojenosti po eni strani, obenem pa s tržno naravnanostjo omamljajo vse, ki si posnetke ogledujejo. Glavni lik se znajde v položaju, ko izgubi svoj obraz – simbol identitete, družbene vloge in samopodobe. To je Marko, rojen v situirani družini, senca uspešnega brata Lukasa, katerega vsi občudujejo. Vsak v svojem svetu, v pehanju po uspehu, spregledajo fantovo željo po sprejetosti. Marko se zaradi šolanja preseli na Dunaj, kjer se na spletu seznani z Gustavom Mahlerjem. Markova skrbna najemodajalka je tista, ki prijavi njegovo izginotje. Na policijski postaji Wien Mitte se lotijo reševanja primera. Lila Kory, mlada in predana kriminalistka ter inšpektor Antonom Ludowich se poglobita v primer, odkrijeta mrežo manipulacije, spletnih identitet in smrti, ki niso naključje. Knjiga ni le osebna zgodba, temveč odpira širša družbena in filozofska vprašanja o tem, kaj pomeni biti človek.