Avtorica Chanel Cleeton je kot otrok odraščala ob zgodbah svoje družine s Kube. Strast do politike in zgodovine jo je "okužila" do te mere, da jo spretno vpleta tudi v svoje romane. Beatriz Perez je rojena v bogati družini lastnika sladkornih plantaž, ki je prebegnila v ameriški Palm Beach, pred okrutnim režimom Fidela Castre. Med kubansko revolucijo je njen brat izgubil življenje in Beatriz je prisegla, da se bo maščevala zanj in za domovino. Spretno se je infiltrirala v visoko družbo, povezala s CIO in se iz razposajenega dekleta razvila v pretkano žensko, ki se je za povrh vsega, zaljubila v senatorja Prestona. Družina se ni strinjala z njenim načinom življenja. Od svojih treh sester se je namreč zelo razlikovala, zaradi tega so jo želeli poslati v Evropo. Kjerkoli je bila, je ostala zvesta svoji domovini, ljubezni in obljubam. Zgodbo "začinijo" zgodovinski dogodki: kubanska revolucija, kubanska jedrska kriza, Kennedyeva usmrtitev, vpletenost CIE v kubanske zadeve, hladna vojna med ZDA in Sovjetsko zvezo... Lahkotna zgodba nas popelje v neki drugi čas, obudi zgodovino in nas spomni, da moramo verjeti sebi ter slediti svojim sanjam.

Pa jo imamo! Še eno vrhunsko kriminalko slovenske avtorice Irene Svetek. Rdeča kapica je prva v seriji, napovedano je nadaljevanje. S primerom se ukvarja okrožni državni tožilec Mio Aurelli, ki s svojo pretresljivo osebno zgodbo v bralcu vzbuja simpatijo , vsekakor pa željo po ponovnem srečanju. V parku Kodeljevo najdejo brutalno umorjeno truplo deklice, stare trinajst let, odeto le v rdeče ogrinjalo. Ob odkrivanju krvnika, se pred nami zvrstijo liki, ki so bolj ali manj povezani z umorjeno deklico. Pisateljica nas z zgodbo popelje v preteklost in spretno prehaja v sodobnost. Roman je enostavno dobro branje, kjer spretno podana zgodba odraža duh časa s temami, s katerimi se dandanes bolj ali manj posredno pogosto soočamo. Psihološka dimenzija pripovedi je prepričljiva, bralcu je lahko v intelektualni izziv, skratka, pred nami je odlično delo, izpod peresa vrhunske pisateljice!

»Matjan je poznal skrivnost. Slišal je zanjo, še ko je bil mlajši. Ta skrivnost je bila parku na Kodeljevem. Čisto sredi parka je bila. Ko je bil še otrok, si nikoli ni upal tja. Vendar je zdaj l čas, da zbere pogum in pogleda temi v oči. Ko je Jožefa zapustila njegovo sobo, se je oblekel v pižamo, splezal skozi okno svoje sobe in stekel v park pred Kodeljevo. Zlezel je v votlo deblo starega hrasta in zaprl oči, skozi njegove možgane pa so se plazile Jožefine besede, ki jih je vsa zasopla hropla v njegovo uho.« (str. 149)

Kaj če bi božič letos prestavili?

Cassie je že dalj časa brezposelna, kar ji niti malo ni po godu. Zato izkoristi to, kar ji je tudi sicer pri srcu in svoje spretne dlani. Prične zavijati darila po naročilu, pisati voščilnice in okraševati domove. Cassie je namreč navdušena nad vsem, kar je povezano z božičem, tako kot avtorica sama, ki svoje božično veselje razkrije že v predgovoru. Kmalu se podjetje razvije in Cassie mu nadene ime Pokliči gospo Božičkovo, ko v naglici teče po opravkih in razvaža darila ter izbira okraske. Pri tem ji ob strani stoji fant Jim. A kako bo Jim sprejel najnovejše Cassiejino naročilo, da bo z milijonarjem Carterjem Randallom odpotovala na Laponsko? Čeprav le službeno… Preplet lahkotne pripovedi zaplete vrtinec čustev ter nauk, da se vse da, če se hoče in, da je dobra ideja pol uspeha. V romanu najdete tudi več idej kako sebi ali drugim polepšati praznične dni.

Če prav pomislim, se je gospodična Božičkova pojavila iz nuje. Nihče me ni hotel zaposliti, tako da sem pomislila, da bi si sama poiskala delo. To je moja sanjska služba. Vedno sem uživala v pripravah na božič, je pa seveda drugače, če to počneš za stranke. (str. 307–308)

Navdih za roman Ptice pevke je avtorica črpala iz nenavadne tragedije na Cipru, v kateri je izginilo pet gospodinjskih pomočnic in dva njihova otroka, vendar oblastem ni bilo mar, ker so bile le priseljenke. Priseljenske gospodinjske pomočnice so del življenja na Cipru.

Niša je prišla na Ciper iz daljne Šrilanke, da bi svoji hčeri Kumari omogočila lepše življenje. Čez dan je skrbela za Petrino hčer Aliki, ponoči je v svetlobi tablice vzgajala svojo hčer.

V tem času je spoznala Janisa, krivolovca, ki je vsako zimo lovil drobne ptice pevke. Med njima je vzklila iskrica ljubezni, toda nekega je Niša izginila. Le Petra in Janis sta jo iskala, policiji za priseljence ni bilo mar. Zgodba predstavlja prepad med rasami in razredi v neki družbi, je roman o iskanju svobode, boljšega življenja…

»Nekega dne je Niša izginila in se spremenila v zlato. Spremenila se je v zlato v očeh bitja, ki je stalo pred menoj. Spremenila se je v zlato v jutranjem nebu in pesmi ptic.« (str. 7)

Kurji pastir je prva v seriji retrospektivnih romanov, prek katerih avtor opisuje najzgodnejša leta svojega življenja, pravzaprav kar prve dneve in mesece svojega življenja. Spoznamo predvsem zgodbo njegovih staršev, ki sta se spopadala z revščino in ostalimi tegobami, ki so v tistih časih pestile prebivalce Prekmurja. To ni spominska proza, ampak proza spomina, tistega najglobljjega, ki se nam podi po podzavesti in ga je težko zbezati na plano, kaj šele ubesediti na papirju. Kot smo pri Lainščku že navajeni, uporablja domača imena in narečne besede.

Mama Trejzka in oče Pištek nista bila več rosno mlada, ko sta pričakovala tega otroka. Mala Trejzika, njuna 18 letna hči je že odšla za kruhom od doma v tovarno v Ljubljano. Njihova borna hiška je ždela na pujklu, tako da se je uboštvo videlo že na daleč. Oče Pištek je uborni kruh služil z lopato kot cestar in ni mu bilo lahko, zato je bil mnenja, da je le šola tista, ki nekaj velja. Z materjo sta živela v težkih razmerah, vendar so si ljudje v stiski tudi pomagali. Čas dogajanja v romanu je izjemno kratek, saj opisuje le prve mesece Ferijevega življenja. Otrok je po rojstvu nekaj časa bil celo brez imena, določil mu ga je župnik, ko ga je oče Pištek prišel priglasit h krstu. Tudi za pijačo je Pištek v gostilni dal, ne po svoji volji sicer in na up, ker denarja tako ali tako ni imel. Možje so ob pijači modrovali, da iz fanta kaj več kot kurji pastir ne more postati, saj pri hiši ni bilo druge živine. Mati je bila posebna in sočutna ženska, edina, iz vasi je bila prijazna z Romi, ki so živeli v sosednjem naselju. Romi so bili zaradi svojega načina življenja, pogosto tarča izogibanja in pripisovanja krivde za to in ono nesrečo. Revno kmečko življenje, podano prek čudovitega jezika, ki ga v knjigi uporablja Lainšček, je lahko enako lepo, vznemirljivo, ganljivo in pretresljivo.