S ponosom spremljamo vrhunske dosežke naših športnikov. In Slovenija je glede na to kako majhen narod smo in kakšne dosežke dosegajo naši športniki, na samem vrhu v svetu. V knjigi je 50 športnih zgodb, ki so zaznamovale zadnje desetletje, torej čas med letoma 2011 in 2020. Avtor teh zapisov Slavko Jerič je novinar na RTV Slovenija in ustvarjalec enega najbolj poslušanih slovenskih podkastov Številke. Navdušujoča knjiga, ki jo je Slavko ustvaril, ni le »zlati album« športnih vrhuncev preteklega desetletja, temveč tudi sijajna motivacija za vse, ki so izbrali športno pot: iz majhnega zraste veliko!

Mladinski roman ukrajinskega pisatelja Andrija Bečinskega govori o 14 letnem Sergiju, ki je v prometni nesreči izgubil oba starša, sestrico in sluh. 140 decibelov je zvok ognjemeta, od tu dalje bolijo ušesa in slušni organi pri otrocih se usodno poškodujejo. Ker po okrevanju ni imel nikogar, ki bi lahko skrbel zanj, se znajde v zavodu za gluho in naglušno mladino. Sergij se v novem svetu ni najbolje znašel, čeprav so se učitelji, še posebej Mikola Pavlovič, učitelj znakovnega jezika in ravnatelj potrudili, ga je ubijal hrup tišine, ubijalo ga je dejstvo, da nikoli ne bo več tako, kot je bilo. Pred prometno nesrečo je imel topel dom, starše glasbenike in tudi sam je zelo rad igral klavir, še več – bil je nadarjen glasbenik. Veliko otrok v zavodu nima toplega doma, njihove zgodbe so zgodbe z »obrobja družbe«, tragične. Ker Sergij ni sprejel sebe, ga niso sprejeli tudi drugi domski otroci, razen male Jarine, ki jo je sprejel kot svojo malo sestrico. Združila ju je glasba, s pomočjo katere sta začela graditi medsebojno zaupanje in naklonjenost.

Toda nesreča nikoli ne počiva. Jarinin oče se je vrnil iz zapora, kjer je pristal po uboju žene in zahteval Jarino nazaj, saj si je obetal invalidnino, ki bi jo zapravil za pijančevanje. Ko Sergij izve, da Jarine ni več v zavodu, tudi on pobegne, da jo poišče, saj ji je obljubil, da jo bo varoval. In čaka ga trnova pot preživetja, kruti svet podzemnega sveta, tolp, ki prežijo na otroke s posebnimi potrebami in jih izkoriščajo. Sergij je izgubil vse, družino, prijatelje, sluh, voljo do igranja klavirja in nazadnje še Jarino, njeno zaupanje, ljubezen za katero se je vredno boriti. In se bori, kot lev. In kljub vsej tragiki, so še vedno tudi dobri ljudje na svetu.

Raznašalka kruha je zgodba o potovanju in iskanju, ki ga moramo opravit, da bi našli sebe in druge. V Donostiji je živel deček po imenu Jan Križek. Jan je z babico hodil k obali gledat valove in kadar so bili valovi visoki, se je babica pokrižala, Jan pa jo je posnemal. Tako je dobil vzdevek Jan Križek. Babica je umrla, Jan je odrastel v mladeniča. Še vedno pa je s fanti hodil na dolgi pomol. Na drugi strani pomola so stala dekleta in med njimi je bila tudi Marija – pravili so ji angelska Marija. Ko so že vsi odšli, sta se Jan in Marija še vedno pogovarjala. Nekega dne pa je ni bilo…In Jan je začel iskati glas o angelski Mariji. Veliko glasov je našel na poti iskanja in morda je le našel pravega – tistega, ki ga je iskal.

Mojstrsko besedilo Petra Svetine, ki pripoveduje o odraščanju Jana in Marije in o kruhu.

Erika Eichenseer je po stari legendi zapisala besedilo, ki ga je nadvse domiselno upodobil Peter Škerl.

Pred nami je zgodba o stvarjenju in nastanku Slovenije. Njene lepota je sestavljena iz koščkov raja na zemlji. Ali kakor pravi besedilo v ponarodeli pesmi: »Slovenija, od kod lepote tvoje? Povsod kamor mi seže pogled, lepota zasanjana.«

Knjiga je dvojezična, v slovenščini in angleščini.

»Tako so Slovenci iz dobrohotnih rok Boga prejeli vse dragocene koščke njegovega raja. Sestavili so jih in nastala je domovina vetra in sonca, sadovnjakov, gozdov, jezer in planjav, visokih gora in morske obale.«

IZJEMNA ŽENSKA, UJETA V PRIMEŽU SVOJEGA ČASA…

Maria je prva študentka na fakulteti za medicino v Rimu. Zadnja mora vstopiti v učilnico in zasesti prostor, ki so ji ga izbrali drugi. Organe ob slabi razsvetljavi popolnoma sama preučuje v eni izmed kletnih učilnic. Posmeh in poudarjanje njenega spola sta del vsakdana. Bistra mladenka ni neobčutljiva, le izjemno odločna je. Postane prva zdravnica v državi, ki je dokazala, da tudi ženske zmorejo. Vendar se kljub težki poti in oviram na njej tukaj ni ustavila… Maria je bila sicer ujeta v primež družbenih norm svojega časa. Na videz jih je spoštovala in prav tako spretno preskočila. Slaboumni otroci, pravite? Dokazala je, da je slaboumnost samo neumesten pridevnik in, da je človeški um zares brezmejen. Kakor na vsako življenjsko pot, pa je tudi na njeno zavila nit ljubezni. Skrbno je tkala prijetne vzorce, dokler se ni znašla pred na videz nerešljivim vozlom… Ali naj izbere kariero, ki jo je tako skrbno gradila, ali prvič da prednost ljubezni? Zgodba o izjemni ženski, znanstvenici in raziskovalki, o kateri še danes slišimo v zvezi s pedagogiko, ki jo je poimenovala po sebi.

»Kako zanimivo, da si moški lastijo pravico soditi o tem, kaj je primerno za mlade ženske in kaj ne. Verjemite mi, v zadnjih letih sem videla in doživela stvari, ob katerih bi marsikateri moški kriče zbežal stran. In spoznala sem ženske, ki so bile tako pogumne, da bi se marsikateri moški lahko zgledoval po njih.« (str. 160)