Elwood je bil čisto običajen temnopolt mladenič, ki je živel z babico po tem, ko sta ga starša zapustila. Nekega dne pa se po naključju znajde na nepravem mestu in sodnik ga po obtožbi pošlje v prevzgojni dom za fante Nickel. Tam spozna, da je to prava hiša groze, mučilnica, vendar se črnim dečkom godi še slabše kot belim. S sotrpinom Turnerjem sklene prijateljstvo, vendar je le-ta bolj pretkan in spreten.

Whitehead je roman osnoval na resničnem primeru šole za dečke Arthur G. Dozier na Floridi. Delovala je od leta 1900 do 2011 in pridobila sloves vzgojne ustanove, kjer so se dogajale zlorabe, posilstva, mučenje in celo umori. Avtor je za roman prejel Pulitzerjevo nagrado.

»Belim fantom so se modrice poznale drugače kot črnim in stavbi so rekli Tovarna sladoleda, ker si iz nje prišel z modricami vseh barv. Črni fantje so ji rekli Bela hiša, ker je bilo to njeno uradno ime in ker je bilo ustrezno in ga ni bilo treba olepšavati. V Beli hiši se je izvajal zakon in vsi so ubogali.

Prišli so ob enih ponoči, vendar so malokoga prebudili, ker je bilo težko zaspati, če si vedel, da pridejo, pa tudi če niso prišli pote. Fantje so zaslišali škrtanje gramoza pod kolesi avtomobilov, odpiranje vrat, težke korake po stopnicah. Kar so slišali, so obenem tudi videli, z odločnimi potezami naslikano na namišljenem platnu.« (str. 71)

Matjaž Mastnak je večino svojega življenja posvetil okrasnim rastlinam, še posebej vrtnicam, o katerih je napisal že tri knjige. V Arboretumu Volčji potok je v okviru projekta rozarija prenovil in zasadil rožni vrt. Tako se je začel poglobljeno ukvarjati z vrtnicami. Knjiga je namenjena slovenskim domačim vrtnarjem:

»Vrtnice bogatijo življenje: obujajo čustva, dajejo misliti in so vir nepreglednega števila zgodb, s katerimi so prepletene z našo kulturo, umetnostjo, zgodovino in civilizacijo. Kdor hoče, se lahko z njimi zaposli do konca svojih dni. Kogar to ne zanima, uporabi vrtnice kot cvetočo vrtno rastlino, ki lahko pričara zelo veliko cvetja, in bo tudi iz tega črpal zadovoljstvo.«

Najstarejši rožni vrt v Sloveniji je v Arboretumu Volčji potok. Nazadnje je bil razširjen leta 2016, zdaj lahko v njem vidite 1060 sort vrtnic.

Josepha Knoxa so kritiki razglasili za eno najobetavnejših imen britanskega kriminalnega romana. Bralce je navdušil s prvencem z naslovom Sirene. To so dekleta, ki po nočnih lokalih pobirajo denar od preprodaje mamil. Zgodba se dogaja v propadajočem, industrijskem mestu Manchester, kjer je polno temačnih lokalov in kotičkov, ki vase posrkajo ljudi, jih spremenijo ali pa ti za vedno izginejo. Aidan Watts je policist, ki hodi po robu, ima težave z alkoholom in zato ga vodilni ne marajo. Zdi se ravno pravšnji za tajno nalogo, da reši Isabelle Rossiter, poslančevo mladoletno hčer, iz krempljev mogočnega mamilarskega šefa Carverja. Aidan vstopi globoko v svet podzemlja, se infiltrira in zbliža z nekaterimi ljudmi. Tudi z Isabelle. Kruto, umazano, krvavo in večinoma "zadeto" je to življenje. Aidan Watts, nekdanji policist ostane sam, samcat, da reši iz globokega brezna sebe in morda še koga

Zora je bila neusmiljena. Razkrila je norce in na smrt bolne, ki so se spuščeni z verige pripravljali na nov dan; režali so se po ulicah, jokali in scali v hlače. Bilo je podobno kot takrat, ko se ob zapiranju lokala prižgejo luči in se ženske iz krasotic spremenijo v vsakdanje, moški pa pokažejo svoj pravi, grdi obraz. (str. 207)

Stoj pokončno kot gora.

Slikovit priročnik, namenjen mlajšim bralcem, ki na zelo zanimiv način predstavi izvedbo znanega jogijskega položaja.

»Pozdrav soncu, znan tudi kot Surja Namaskar, je zaporedje dvanajstih jogijskih položajev, ki jih izvajamo zato, da ogrejemo telo. Pozdrav soncu vadimo zjutraj, da se napolnimo z veliko energije, ki nas spremlja ves dan.«

Dobrodošli v svet dobrih bakterij, dobrodošli v mojem svetu…

Tako nas že v uvodnih besedah v svoji knjigi nagovarja avtorica, Polona Klančnik, ki so jo droži navdušile. Prepričana je, da ji je kuharski dar dan po njeni pokojni prababici, ki je kuhala vse do svojega 98. leta. Zgled pa je našla tudi v svoji babici in mami. In, kljub temu, da se je kuhalnice do 18. leta vztrajno izogibala, je nato z njo v roki našla sebe. Izobraževala se je pri številnih kuharskih mojstrih in po vsem trudu je nastala njena lastna blagovna znamka PolaBekeraj, ki ima od leta 2019 v Črnomlju tudi svoj prostor, kjer se na ogled in pokušino ponujajo Polonini pekovski izdelki.

V svoji prvi kuharski knjigi se je posvetila samo preprostim, starim receptom, ki jih je malo spremenila. Načrtuje pa tudi izdajo drugega dela knjige.

»Še enkrat ne komplicirajte, strpno osvojite droži, potem bo šlo samo od sebe.«  (str. 38)