So dnevi, ko se ideje za kosilo ne rodijo kar tako. In nova knjiga slovenske avtorice nam jih ponuja v desetih sklopih - juhe in jedi na žlico, mamina kuhinja, testenine in njoki, rižote, pizze, balkanska kuhinja, mehiške jedi, morske jedi, priloge in omake, sladice za po kosilu. Recepti vključujejo sestavine, ki jih naberemo kar med sprehodom po domačem vrtu. Mateja Artič Slemenšek pa jih je pripravila v svežih kombinacijah v spremstvu vabljivih fotografij.

"Življenje je kratko, zato naj bo slano in sladko."

(M. Artič Slemenšek)

Imogen Kealey je psevdonim za Darbya Kealeyja in Imogen Robertson. Napisala sta zgodbo po resničnih dogodkih o Nancy Wake, mladi Avstralki, ki je bila pogumno, odločno in bistro dekle. Z možem Henrijem živi na jugu Francije, kjer se pridruži odporniškemu gibanju. Ko nemški okupator aretira moža in je tudi sama v veliki nevarnosti, zbeži čez francosko gorovje v Španijo in od tam v Veliko Britanijo, kjer se pridruži Službi za posebne operacije. Povsod naleti na težave, nihče je ne jemlje resno, ker je ženska. Toda njena drznost in pogum ne poznata meja. V domovino se vrne kot izurjena agentka, kjer jo čaka težko delo v francoskih gozdovih. Fournirjevi in Gaspardovi makiji so težek zalogaj - le zakaj bi verjeli ženski. V veliko pomoč sta ji nepogrešljiv radio vezist Dendem in Tardi, ki ji je rešil življenje, ko je s padalom pristala v Franciji. Odlično izpeljane naloge, pogum in jeklena volja odlikujeta to žensko, ki jo borci počasi sprejemajo za svojo. Toda za gestapo je nočna mora, Bela miš, kot so jo poimenovali in napeli vse sile, da bi jo našli in uničili.

Si upaš zapreti oči in sanjati?

Si lahko predstavljate, da sanjate o usodi svojih bližnjih? O neizbežnem. Uresničljivem. Včasih lahko izid prikrojite po svoji meri, spet drugič je grenak konec neizbežen… Joel ne razume svojega daru in ga zmeraj težje prenaša. A hrup iz zgornjega stanovanja priča o živahni in simpatični sosedi Callie, ki v njegovo bližino vnese novo energijo. Joel in Callie se počasi zbližata. Bralec spoznava njuna občutja v kratkih poglavjih, skozi oči Joela in Callie, vsakega posebej. In zdi se, da njunega odnosa prav nič ne more skrhati. A nekega dne Joel sanja o Calliejini usodi, kar ga tako pretrese, da se odloči zvezo končati… Angleška avtorica Holly Miller, urednica, avtorica reklamnih besedil in opisanega romana, je ljubiteljica živali, zato se le-te nežno vpletajo tudi v vsebino njenega romana.

»Tik preden pripeljemo na postajo Blackfriars, odvijem papirnato servieto. Na njej je s kemičnim svinčnikom načečkanih pet besed. VEDNO TE BOM LJUBIL, CALLIE x«

(stran 404)

Finančna stiska Suzanno Peacock prisili k vrnitvi v domači kraj. Bližina domačih, vonj po spominih in iskanje sebe pa jo pahneta le še globlje v melanholijo.Ob podpori moža odpre Prodajalnico pri pavjem peresu, a sklonjena glava in ne ravno prijazen prizvok v njenem glasu ne privabljata strank. Dokler Suzannine vdanosti v usodo ne prekine zmeraj nasmejana domačinka Jessie. Suzanna se izkaže za trd oreh pri izvabljanju besed, kaj šele dobre volje, a Jessie je prepričana, da ji lahko uspe. Suzanna z njeno pomočjo spoznava domačine, prodajalnica zaživi in zdi se, da v njenem zavetju tudi njena lastnica. Vse dokler se po delu ne vrne domov... Teža odločanja o materinstvu, zapleteni odnosi z domačimi so odraz nerazčiščene predstave o Suzannini mami, lepotici Athene Forster. Za nameček pa glavno junakinjo prizadane boleča izguba. A le-ta se izkaže za ravno tisto, kar je Suzanne potrebovala, da bo končno zadihala svobodo in s polnimi pljuči. Znana angleška avtorica, ki je ljubiteljem ljubezenskih romanov že večkrat orosila oči, je tudi tokrat orisala družinsko sago z vso bolečo prtljago in osebnimi stiskami.

"Jessie Carter je imela topel nasmeh, ki je spominjal na avgustovske dni, in nagajiv smeh, ki bi se lahko kosal s krohotom Sida Jamesa. Oboževala je sladoled z okusom čokoladic Mars, živorožnato barvo, to prodajalno in svojo družino - ne v tem vrstnem redu. Hčerko Emmo je ljubila bolj kot vse na svetu, in za človeka, ki je prekipeval od ljubezni, to pove veliko. Ni imela dovolj časa, da bi dosegla vse, kar je želela, a je spremenila mojo prodajalno in tudi mene. Zagotovo vem, da enako velja za vse meščane, ki so jo poznali."

(stran 486)

Sodili jim bodo... In jaz moram biti zraven!

Pred nami je prvi roman nemške svobodne novinarke in avtorice številnih scenarijev. Skozi prve strani romana sem se prebijala počasi in spoznavala Evo, ujeto v okove svoje družine, dela v domačem gostišču in zahtevnega zaročenca. Eva je prevajalka, ki se ji nenadoma ponudi delo tolmačke na enem najvidnejših sodnih procesov v Nemčiji. Na zatožno klop bodo sedli udeleženi pri zločinih v zloglasnem taborišču Auschwitz. Avtorica je zgodbo zgradila na obsežnem arhivu gradiva inštituta Fritza Bauerja ter uporabila tudi nekaj dobesednih navedkov. Vsebino pa ovila v pajčevino domišljije ter Evino osebno zgodbo, ki se med potekom procesa vse bolj zapleta. Vztrajen občutek, da je njena družina nekako povezana z obravnavanimi zločini in zmeraj bolj glasni spomini ji vzbujajo slabost. Sledite Evi in njenim občutkom vse do zadnje strani...

Eva je odšla iz barake in jokala. Ni mogla nehati. Poljak je stopil k njej in dejal: To sem že velikokrat doživel. človek lahko ve vse o Auschwitzu. Ampak biti tu je nekaj popolnoma drugega.    (stran 273)