Milena Miklavčič je poznana po trilogiji Ogenj, rit in kače niso za igrače, kjer je zapisala številne zgodbe o intimnem življenju naših prednikov.

»Vas zanima, kako se lahko vnuki v kuhinji, nedaleč stran od babičinega naročja, naučijo življenjskih modrosti ter pomembnih vrednot, ki jim pomagajo, da v času odraščanja bolje razumejo sebe in tudi druge? Vzemite v roke knjigo Kuharske prismodarije za pobalinčke in babice, v kateri boste našli namige, ki je vredno posnemati! Ker pa je tod okoli pod Triglavom ogromno babic, ki imajo neskončno rade vnuke, lahko mirno rečem, da sem knjigo napisala tudi zanje! Ter, seveda, za njihove otroke in otrok otroke! Prepričana sem namreč, da je ljubezen, ki nas druži, približno enako močna, ne glede na to, kdo smo, kje živimo in koliko vnukov imamo. Naj vam bo branje v veselje, če boste pa skupaj z malčki preskusile tudi recepte, bom zelo vesela."

S temi besedami je avtorica pospremila na pot knjigo, ki jo je izdala v lanskem letu. Še vse premalo se zavedamo, kako pomembno je medgeneracijsko sodelovanje ali spletanje vezi med generacijami.

Letošnje leto je vlada razglasila za Plečnikovo leto, ki ga bomo obeležili tudi v Knjižnici Lenart.

V Plečnikovi hiši so kot uvod v Plečnikovo leto pripravili razstavo Plečnik in pika, ki osvetljuje nastajanje izvirnega biografskega stripa o Plečniku.

Jože Plečnik nam v stripu zgodbo o svojem življenju pripoveduje sam. Rodil se je in živel v družinskem in lokalnem okolju, v povprečni družini obrtnikov, oče je bil namreč mizar. Jože je že od mladih let rad risal in risal. Njegovo šolanje na nižji gimnaziji je bilo neuspešno, ravno zaradi nezanimanja za učno snov. Oče ga je kasneje vpisal v obrtno šolo, ki jo je uspešno končal, vendar obrtnika v njemu niso prebudili. Tok njegovega življenja pa je spremenil odhod v Gradec na državno obrtno šolo. Ali kakor je narisano in zapisano v stripu: »Tako sem tudi nekaj prostega časa prebil v šoli in risanje je iz ustvarjalne zabave postajalo delo. učitelj Leopold Theyer pa moj prvi pravi naročnik.«

V stripu Jože Plečnik pripoveduje o sebi, spominja se svojih velikih del ter ljudi in krajev, ki jih je imel priložnost spoznavati na svojem dolgem življenjskem popotovanju med Ljubljano, Dunajem in Prago.

NE SPUSTIM TE BLIŽJE!

Avtorica se tudi sama sooča z motnjami avtističnega spektra in tako lažje kot vsi o tem tudi piše. Obetavna violinistka Anna Sun nenadoma zaslovi, tako zadosti željam svoje družine, a pri tem izgubi sebe. Znani skladatelj zanjo napiše celo zahtevno skladbo. A Anni vadenje le-te ne gre od rok, iz dneva v dan se znajde v prvih taktih, se prebije do sredine le-teh ter odneha. Zato poišče psihoterapevtsko pomoč. Tega njena sestra Priscilla, uspešna podjetnica, nikakor ne more sprejeti. In, ko se njen fajn Julian, odloči, da se želi pred dokončno zavezo – poroko – še malo sprostiti in preizkusiti odprto zvezo… To je kaplja čez rob Anne, ki se odloči maščevati. A kot pravijo je maščevanje sladko in preko njega Anna spozna postavnega motorista Quana. Le-ta ni po godu njene družine, kljub temu, da s prijateljem oblikuje in prodaja uspešno lastno linijo oblačil. A Anni prav on pokaže okus prave ljubezni in pristnega odnosa ter z njo premaga usodne psihoterapevtkine besede – »Anna, mislim, da je to, kar se ti dogaja povezano z motnjami avtističnega spektra.«

Knjigo posvečam vsem negovalcem: tistim, ki negujejo, ker to želijo, tistim, ki negujejo, ker nimajo druge izbire, še posebej pa zdravstvenim delavcem v času epidemije covida-19, čisto vsakemu od njih. (posvetilo)

Umetnostna zgodovinarka Alice je obupana, ker jo na medenih tednih zapusti njen novopečeni mož. Alice se sama vrne v Anglijo in uteho išče v svojem delu v galeriji. Na drugi strani pa nam svojo zgodbo odkriva Evelyn, ki se v galeriji spoprijatelji z mlado Alice. Pripoveduje svojo ljubezensko zgodbo, ki jo je doživela z Eddyem, za katerega skrbi v poznih letih življenja. Ta osamljeni, ostareli mož je izgubljen v svojem svetu demence. V romanu odkrivamo, kako so vsi ti trije liki povezani med seboj. To je počasna, z umetnostjo in ljubeznijo prežeta pripoved o zapletenih in usodnih življenjskih odločitvah, ki jih ne moremo več spremeniti.

Avtorica romanov Tetovator iz Auschwitza, Cilkina pot in Zgodbe upanja nam tokrat približa resnično zgodbo preživelih slovaških sester, ki jim uspe povratek iz nacističnega taborišča Auswity-Birkenau. Prva je na pot v taborišče poslana najmlajša od sester, petnajstletna Livia, ki se ji prostovoljno pridruži najstarejša sestra Cibi. Magda je v tem času v bolnišnici in kasneje se še dve leti uspešno skriva pred nacisti. Nato pa mora vseeno skupaj z mamo in dedkom oditi v taborišče. Z iznajdljivostjo in neverjetno voljo po preživetju je mogoče prav vse, za rešitev iz nemogoče vojne situacije pa so ključne usluge srčnih posameznikov. In takšne usluge so rešile tudi tri sestre.

Ne samo trpljenje v taborišču, zelo nazorno je predstavljena tudi pot »v svobodo« ob koncu vojne, ko je vladala velika zmeda. Zmogli so samo tisti, ki so se povezali v skupine in drug drugemu pomagali.