Violet Figg in njena sestra Trudy živita mirno in skrivnostno življenje v majhnem kraju Sugar Band. Vsaka od njiju ima svoje veselje: Violet opazuje in nadzira aktivnost ptic ob vodi, Trudy ustvarja skulpture iz najdenih predmetov, ki jih potem prodajata v svoji trgovini Dve sestri. Nista več mladi, za njima je težko življenje, ki je pustilo svoj pečat, Trudy že več let ni spregovorila niti besede. Že zgodaj ju je zapustila mama, Violet ji je morala obljubiti, da bo vedno poskrbela za svojo mlajšo sestro in kot resno, odgovorno dekle svojo obljubo izpolnjuje tudi za ceno lastne sreče. Odpove se študiju in ostane doma. Trudy se poroči z vaškim lepotcem Jayem, ki je hkrati tudi najbolj »prijazni fant«. Kaj se dogaja za štirimi stenami, vesta le sestri. Jay nekoč skrivnostno izgine, Trudy pa izgubi glas, zato se Violet odpove svoji sreči in pomaga sestri. V sedanjosti v Sugar band zaide osemnajstletna Maya, po naključju se ustavi v trgovini pri Dveh sestrah. Preteklost se dotakne sedanjosti in na dan skupaj z izgubljenim čolnom priplavajo stare skrivnosti. To je zgodba o družinskih vezeh, odpuščanju, žrtvovanju in požrtvovalnosti, medsebojni pomoči in mostovih, ki povezujejo.

Denar ali ljubezen?

Italijanska avtorica Stefania Auci je ob podpori zgodovinskih virov v romanu Sicilijanski levi ustvarila svoj romaneskni poklon znani italijanski rodbini Florio in njenemu ljubemu mestu, Palermu. Čeprav je o Florievih že veliko napisanega, avtorica pravi, da je svojo zgodbo o tej trgovanju zvesti družini začinila z lastno domišljijo, zato zgodba tudi gladko teče. Brata Paolo in Ignazio sta se zaradi potresne ogroženosti rodne Bagnare z družino primorana preseliti v Palermo. Tam korak po korak postavljata na noge svojo aromaterijo, trgujeta namreč z zdravilnimi rastlinami in dišavami in postopoma vse bolj širita posel z vedno novimi idejami. Pri tem ju močno ovirajo lokalni, uveljavljeni trgovci in pripadniki višjih slojev, ki jima njunega vzpona po družbeni lestvici na podlagi trgovskih uspehov, zaradi ujetosti v takrat veljavne družbene norme, ne morejo priznati. Po Paolovi smrti Ignazio prevzame skrb za njegovo družino in vpelje njegovega sina Vincenza v trgovske posle. Žal pa družinsko življenje skozi leta vodi predvsem misel na posle in finančno blagostanje, pri tem pa v ozadju ostajajo hrepenenja žensk v družini ter tudi otrok. Gre za zgodbo o napredku, o boju za preživetje in položaj v italijanski družbi od začetka 19. stoletja do tridesetih let 20. stoletja. Obenem pa gre tudi za ljubezen!

Kar sta Ignazio in Vincenzo ustvarila, ne bi smelo biti prepuščeno usodi. Njuno dediščino je treba ohraniti in jo izročiti v skrb novim rodovom, za kar bo potrebna nova, plemenita kri. Njen sin si bo moral najti gosposko vzgojeno in izobraženo žensko. In si z njo ustvariti družino. Giuseppina si le nerada prizna, toda morala se bo pogovoriti z njim o tem. Ona pa se bo morala umakniti. Prav kmalu. (str. 201)

Kot zapiše avtorica v spremni besedi, so ženske v tej knjigi resnične osebe. Na začetku druge svetovne vojne je vseh devet žensk začelo s svojim radikalnim delom za francosko odporniško gibanje Résistence. Gre za resnično zgodbo, ki temelji na zgodovinskih dejstvih in dejanskih zapisih. Avtorica Gwen Strauss je v petletnem raziskovanju odkrila skrivnosti, ki so bile dolga leta zamolčane. Hélène Podliasky, ki jo je ostalih osem poznalo pod imenom Cristine je bila pisateljičina prateta, izjemna inženirka, govorila je kar pet jezikov. Njena pripoved je bila tudi povod za raziskovalno delo in kasneje roman. Vseh devet žensk, dve Nizozemki, ena Španka in šest Francozinj je bilo zaradi sodelovanja v odporniškem gibanju tako ali drugače pridržanih ter deportiranih. Prijateljstvo med njimi se je spletlo v različnih ječah, prehodnih taboriščih in nazadnje v taborišču Ravensbrück na severu Nemčije. Tik pred koncem vojne, ko bi morale na pohod smrti, so se odločile, da pobegnejo. In spet se je začela borba za preživetje, dolga pot proti domu, polna pasti, iskanja prenočišč in hrane. Nazadnje so pristale v Colditzu, kjer je prevladovala tisoč let stara trnjava, ki so jo zavzeli Američani. Vrnitev v življenje se je izkazala za bolj zapleteno, kot so si ženske predstavljale. Tudi po osvoboditvi so jih čakale številne pasti in ovire in predvsem trpljenje za grozljivimi posledicami vojne.

Pelji me domov je roman o izgubi in iskanju svojega mesta pod soncem. Glavni junak zgodbe je Juan, ki v domačo vas pripotuje na pogreb očeta. Iz Škotske, kamor se je preselil pred leti, se mu nikoli ni mudilo domov. Pogovori s sestro in mamo nam počasi razkrivajo, kako je njegovo navidezno neodzivnost ali bolje rečeno izogibanje odgovornosti opazila družina, okolica. Juan pride na očetov pogreb, vendar se želi vrniti na delo v botanični vrt na Škotskem. Ko mu sestra oziroma njen mož pove novico o maminem zdravju, je primoran ostati dlje časa. Počasi se spet spoznava in srečuje s kraji, predmeti in prijatelji, ki jih je nekoč poznal. V domu svojeg aotroštva se spet počuti domače. Življenje začne videvati z drugačnimi očmi in se zaveda kako očitne so medgeneracijske razlike.

Kje je Agatha?

Gospodična O'Dea se je posebej skrbno potrudila, da je postala nepogrešljivi del življenja moža Agathe Christie. Archie je zbiral le še pogum, da svoji ženi pove, da jo zapušča. Tega se je lotil na precej nenavaden način, z neobičajno veliko mero ljubeznivosti in celo strastno nočjo, po kateri je ženo preprosto odvrgel kot ponošeno oblačilo. Agatha tega seveda ni (z)mogla preprosto prenesti in živeti naprej. A nihče ni pričakoval, sploh pa ne njeni (skoraj bivši) mož, da bo izginila. Njen avtomobil je osamljeno hranil njen pozabljeni kovček s kar odprtimi vrati. Agathe ni bilo nikjer, kakor tudi njenega trupla ne. Njena dela so bila kar naenkrat razprodana, Agatha pa se še vedno ni pojavila. Iskale so jo vse razpoložljive policijske sile, o njej pisali vsi časniki, medtem pa je moževa ljubica Nan O'Dea počitnikovala v hotelu z izvirom vroče termalne vode. Archie Christie pa bi v zavetju domače hiše dal vse, celo ljubici bi se odrekel, samo da bi se njegova žena vrnila, cela in zdrava. Medtem pa se bralcem razkrije še zgodba o dekletih, ki so neporočene zanosile v času vojne in so jih brez premisleka poslali v samostane. Tam so morale garati kljub nosečnosti, po rojstvu pa so jim otroke odvzeli in jih dali v posvojitev. Se je več teh zgodb prikradlo v sedanjost in bo krojilo usodo svojih tedanjih krvnikov? Ali gre le še za eno bistroumno domislico Agathe Christie, katere pisalni stroj je med njenim izginotjem neumorno tipkal novi roman?! Tipkanje je pred vrata njenega skrivališča pripeljalo detektiva Chiltona, ki je v nadaljevanju krojil Agathino usodo. Ta zgodba je dokaz, da ne glede na človeško težnjo po utiranju lastne življenjske poti, je vedno potrebno biti pripravljen na zasuk. Sploh, če damo prostor ljubezni! In če ste se spraševali, če je Agatha Christie zares izginila v resničnem življenju? Preberite spremno besedo avtorice. Družbeni roman, začinjen s skrivnostmi, ljubeznijo in zapleti.

Chilton ji je segel v dlan. Bila je lepša kakor na fotografiji, ki jo je pustil na sovoznikovem sedežu. Svetlejša in mlajša, na obrazu pa so se ji risale poteze - čeprav je hotela delovati neomajno - ki jih nobena slika ni mogla povsem ujeti. Ni imela temnih oči, kakor se je zdelo, temveč svetlo modre, posejan z zelenimi pikami. Obenem pa ni bilo nobenega dvoma, da gre za isto žensko. Gospa Agatha Christie. Pri moji veri. Iskali smo vas. (str. 145)