Babica Tannerju šele na smrtni postelji zaupa ime njegovega očeta, ki ga nikoli ni poznal. Vzgojila sta ga stara starša, njegova mama je namreč umrla nekaj minut po porodu. Svoje odraslo življenje je preživel po različnih vojaških bazah v tujini, vedno znova na poti. Po smrti babice se odloči, da bo obiskal nekaj družin prijateljev, ki jih je izgubil. Odpravi se Asheboro v Severni Karolini, kjer bi naj živel njegov oče. Po naključju spozna zdravnico Kaitlyn Cooper, mater samohranilko dveh otrok.

Nedaleč stran v samoti živi starec Jasper, družbo mu dela le stari pes Arlo. Večina ljudi se ga izogiba, več kot polovica njegovega telesa pokrivajo brzgotine od opeklin, presaditve kože so ga oropale tudi las, kar je posledica tragedije izpred desetletij. Njegovo posestvo meji na državni gozd Uwharrie, kjer se ljudje sprehajajo, čeprav Jasperju to ni všeč. Nekega dne spozna Mitcha, zdravničinega sina, skupaj rezbarita in izdelujeta živali. Jasper sliši govorice, da so v gozdu opazili belega jelena in na vsak način ga hoče zaščititi, rešiti pred divjimi lovci. Zgodbe glavnih junakov se skozi bolečino, ljubezen in prijateljstvo počasi odvijajo v skupno smer.

»žal mi je nisem oseba za kakšno sem se izdajala«

V dvorcu, ki v slabem stanju kraljuje na vrhu pečin, se je pred leti zgodil trojni umor – očeta, mame in ene od hčera. Zato se ga ljudje izogibajo, razen peščice zaposlenih, ki skrbijo za edino preživelo – eno izmed hčera, Lenoro, osumljenko trojnega umora, ki ji krivda ni bila nikoli dokazana. A Kit nima izbire, obtožba, da je kot osebna asistentka, medicinska sestra pomagala lastni materi, da je s tabletami proti bolečinam storila samomor, jo je oropala možnosti, za druge službe in tako je pristala v Hopovem koncu. Kot osebna asistentka Lenore. A bivanje v dvorcu ni ravno prijetna izkušnja, poleg vsega pa se ji zdi, da nekdo ponoči hodi po Lenorini sobi.

Sem vas pritegnila? Potem vas res prijazno vabim k prebiranju tega trilerja. Žal več del istega avtorja še ni prevedenih v slovenščino, upam pa, da kdaj bodo, saj je s tem trilerjem res presenetil – napetost je ohranil vse do konca, dogajanje pa tako zapletel, da bralec sredi njega ne more uvideti prave resnice.

Edina razlika med obema je v obleki – tista, ki jo Lenora nosi na fotografiji, je iz bombaža in ne iz satena – prav tako pa v njeni pozi. Na fotografiji ni študijske poze s slike. Namesto tega se Lenora naslanja na naslonjala divana v prav nič damski pozi, roka pa ji počiva na zaobljenem trebuhu. Otrpnem od šoka. »Ne,« rečem. »To ne more biti.« Toda fotografija ne laže. (str. 228)

Vojne so vedno krute in popolnoma nesmiselne. Zgodba je postavljena v čas prve svetobne vojne. Enajstletni Nico se na domačem dvorišču igra s prijateljico Minervo, ko v vas pridejo vojaki. Ustavijo se tudi na naslovu, kjer živi Nico z materjo. Njegov oče, z istim imenom, ne živi več z njima. Poveljnik je nepopustljiv in s seboj odpeljejo kar dečka Nica. Pristane v pripravljalnem taboru, kjer se spoprijatelji s tremi soborci v sobi. Prav nobeden ni podoben pravemu vojaku. Kljub mladosti, je Nico sočuten in vesten deček.

Španski pisatelj z opisovanjem vojne skozi otroške oči prikaže tako nesmiselnost vojne same kot tudi nesmiselno sledenje navodilom za vsako ceno.

Tasha in Alice sta sestri, ki ju je zaznamovalo izginotje mlajše sestre Holly v njunem otroštvu. Sta zelo povezani, sploh po materini selitvi v Franciji in zato premožna, izobražena Alice predlaga od dvojčic in finančne stiske izžeti Tashi predlaga, da za en teden zamenjata – Alice in njen mož Kyle bosta pazila na hišo in dvojčici, Tasha in njen mož Aaron pa bosta odšla v njuno razkošno stanovanje na dopust v Benetke. A romantični oddih Tashe in Aarona se zaključi že po nekaj dneh, saj ju v temačni ulici napade moški z nožem, nato pa ju doseže še novica, da je nekdo umoril Kyla v njuni hiši ter napadel Alice. Družina še ne okreva od krutega udarca ob smrti Aličinega moža, ko najdejo truplo mlade Zoe, Aaronove sodelavke, v jezeru za Tashino hišo. Tasha sumi, da je bila Zoe zaljubljena v njenega moža. Bi lahko bil on njen morilec? Ko policija v Tashini hiši ob Kylovem truplu odkrije DNK nekoga, ki je zagotovo v sorodu z Alice in Tasho, se dogajanje zaplete do te mere, da bralec nadaljevanje res težko predvidi… Se je tako kruto vrnila in maščevala izginula sestra Holly? Douglasova je angleška avtorica, ki v ospredje svojih napetih kriminalnih romanov najpogosteje umešča ženske like. Tudi tokrat nam njena knjiga prinaša napeto pripoved.

»Na preprogi v dnevni sobi je bila kapljica krvi, na tleh v kuhinji blizu vrat na teraso pa krvav madež,« doda kriminalistka Jones. Alice prebledi in vem, da se počuti krivo, ker jih je pozabila zakleniti. »Toda tu je še več,« nadaljuje inšpektor Thorne, kriminalistka Jonec pa zaskrbljeno pogleda mamo. »Iz tega vzorca smo izločili nekaj, kar imenujemo sorodstvena DNK.« Premolkne in pozorno opazuje Alice. »Čeprav ta DNK ne pripada nikomur od vas, ima dovolj podobnosti, da nam pove, da pripada družinskemu članu?« »Družinskemu članu?« reče mama in se namršči. »Da. Vašemu, gospa Harper,« pravi inšpektor Thorne. (str. 164)

Nekega dne, ko se je Lovro ponovno komaj odvlekel na šolski avtobus, je zagledal pomenljiv grafit: »Hej, ti, lahko je bolje! Tvoje počutje je tvoja izbira!« Ampak ali bo ta stavek dovolj, da se bo Lovro premaknil naprej in res pričel opazovati ter zdraviti svoje misli. Lahko zagotovo ne bo.

Avtorica v kotičku za odrasle, ki se nahaja na koncu knjige Lovro in slaba ocena, pravi, da je začetek zgodbe nastal enkrat na poti v službo, ko se je spraševala kakšen doprinos je danes lahko otrokom in sodelavcem v šoli, drugim okoli nje. Avtorica Lucija Mikelj navede tudi več namigov in usmerite za pogovor z otroki in mladimi, ki so lahko v pomoč pri pogovoru doma ali pri razredni uri v šoli.

Knjiga Lovro in slaba ocena je namenjena učencem II. in III. triade v samostojno branje, mlajšim pa jo lahko predstavijo starši in učitelji, saj se z občutki tesnobe in težkih misli soočamo ne glede na leta. Preberite jo in preverite ali je prijazni šolski svetovalni delavki Berti uspelo Lovra spremeniti v čisto pravega detektiva – detektiva svojih lastnih misli.

»Kakšen svet bi zgradili, če bi se čisto vsak naučil preprostih, a mogočnih orodij, ki jih pri prijazni Berti odkrije naš pogumni junak Lovro? Svet, kjer bi vsak od nas prevzel odgovornost za svoje počutje in bi znal zanj tudi zelo učinkovito poskrbeti. Orodja hitro v roke, da jih zaživimo in zgradimo svet, kjer nam bo lepo – da postanemo tista sprememba, ki jo v svetu želimo najti.« Je na platnici knjige Lovro in slaba ocena knjigi na pot zapisala Sabina Košmrl, sicer avtorica knjižne uspešnice Srčni učitelj.

Odlomek iz knjige:

Lovro je ure in ure mlel ene in iste misli, te so se začele spreminjati v trditve in prepričanja, ki so mu začela povzročati vedno večjo stisko. Ujel se je v začarani krog negativnih misli, ki jim ni bilo videti konca. Množile so se in postajale vedno temačnejše, Lovrovo počutje pa je bilo vedno slabše. Prva misel, ki se je pojavila v dečkovi glavi, je še vedno zaman čakala, da bo poletela ven. Nasprotno, vedno bolj se je počutila utesnjeno, saj je bilo v glavi polno drugih misli in niti ena od njih ni bila več misel, ki bi druge spodbujala, da odletijo. Vse so se umaknile v svoj kot glave in upale, da se bo nekega dne le pojavila svetla misel, ki bo s svojo svetlobo osvetlila preostale. (str. 1)