Skrivnosti so ji tik za petami!

Pred nami je tretji del serije Hišna pomočnica avtorice Freide McFadden. Večkrat zadnji deli knjižnih serij niso več prepričljivi, tukaj pa tudi v tretje avtorica ohrani napetost zagotovi dva, tri preobrate in ne pritegne nič manj kot v prvih dveh knjigah – Hišna pomočnica in Skrivnost hišne pomočnice.

»Še enkrat hvala.« Suzette zre v Enza, ko ji ta pomaga sesti na sovoznikov sedež Jonathonovega mercedesa. »Rešim si mi življenje.« Ko to reče, ga prime za bicepse. Precej nepotrebna gesta, če sem iskrena. Tako ga gleda, da se mi zdi, da bi se že mečkala, če ne bi bila tukaj njen mož in jaz. Saj ne, da mislim, da bi mi Enzo to storil. A če ne bi obstajala, kdove? Suzette je zelo privlačna ženska in njemu ne gre tako na živce kot meni. (str. 191)

Kje si bila Marty, ko so drugi umirali?

Marty je tisto dekle, ki so jo novinarji prvo ugledali po strelskem napadu v dvorani osnovne šole v okrožju Lake v Angliji. Učiteljica Ava Ward je zelo dobro in domiselno pripravila svoje učence, da bi na t.i. prvi dan prikazali bodočim prvošolcem in njihovim staršem prijetno vzdušje v šolskem okolju. A Avino življenje se ustavi pod streli neznanega napadalca s puško, ki grobo prekine predstavo. Umre več oseb. Hitro po napadu pa se pojavijo pristaši zarot, ki trdijo, da se napad sploh ni zgodil in Marty obtožijo, da laže. Zdi se, da je Marty prva pritekla iz dvorane. Ali pa je morda prihitela iz druge strani in je v dvorani sploh ni bilo? Trent, ki je nekdaj bival v Stonesmeru javno obtožuje Marty in gre celo tako daleč, da iz njenega domačega predala ukrade fotoaparat. Je Marty poznala morilca Rowana? Je bila celo njegovo dekle? Medtem pa skuša nekdo izkopati truplo njene mame… To je zagotovo stonesmerski prvi dan, ki ga nihče ne bo pozabil. Zgodba se bralcu razkriva skozi kratka poglavja, z zornih kotov več oseb v različnih dogajalnih časih pred in po napadu. P.s.: V knjigi nastopi celo maček, ki mu je ime Zombi.

»Tvoja mati me je pohodila po roki na poti skozi vrata.« »Mati ti je pohodila roko na poti do svojega razreda.« » Jaz bom govoril svojo resnico, ti pa kar lapaj po svoje.« »To ni resnica,« sem rekla. »Gre samo zato, da se drugače spominjava.« »Bomo videli,« je rekel. »Kajne? Slišal sem, da bo sledila preiskava. Prepričan sem, da bomo vsi dobili še eno priložnost, da bomo razčistili.« … »Do takrat bi bil previden, Martha. Če bi bil na tvojem mestu. Medijska pozornost – odzivi so zanimivi. Lahko bi ti nekaj pokazal … (str. 165)

Slovenska pesem sredi morja!

Slovenski novinar in urednik je skozi roman izpostavil aktualno temo gostovanja tujih glasbenikov na slovenskih odrih, uporaba tujih jezikov v skladbah slovenskih izvajalcev ter občasno razvrednotenje slovenske glasbe na domačih tleh nasploh. Satiričen pogled na sceno je Tomi Gračanin spretno ovil v zgodbo. In tako je na otok sredi Jadranskega morja postavil fanta, ki je med čiščenjem enega izmed domačih apartmajev našel kaseto z glasbo Ansambla bratov Avsenik. Le-ta je Anteja tako pritegnila, da jo je poslušal znova in znova. Njegovemu očetu se je zdelo, da tako ni za nobeno rabo, zdaj pa še slovensko glasbo posluša. V lokalni gostilni v Mali Luki so igrali trije njegovi prijatelji, imenovali so se Tramontana đez kvartet in komaj jih je Ante prepričal, da so nekega večera v tem lokalu igrali slovensko glasbo. Doživeli so mlačen odziv, zato so pobegnili – s trajektom preko morja in s kombijem Antejevega očeta naravnost na Gorenjsko. Tam so spoznali menedžerja, ki se je tako oklical kar sam in jih je namestil kar v senik. In z domačega otoka so pripeljali celo pevko, Danijelo. Ko so ugotovili, da Ansambel bratov Hrib ne bo stopil na oder in kar doživel uspeha iz danes na jutri, so se vrnili domov. Ampak Antejeva želja po izvajanju slovenske narodnozabavne glasbe je ostala …

Bratje Hrib so izstopili in se napotili proti prizorišču. Bilo je enako, a obenem povsem drugačno kot tisto v Gornji Hosti: enak prireditveni šotor, dolge mize in klopi, a tukaj se je trlo obiskovalcev. Gneča za točilnim pultom, gneča na plesišču … Predvsem pa, z odra se je razlegal nezgrešljiv dalmatinski melos. Glasbeniki v zdelanih nošah so nejeverno opazovali dogajanje na prizorišču. (str. 155–156)

Ko na sanjskih počitnicah srečaš truplo!

Lepa akrobatska plesalka Lola je zvezda križarke. Križarske ladje Immanis, ki je ima osemnajst nadstropij in je dolga za pet nogometnih igrišč. Vendar pa Lola naenkrat izgine. Z ladje sredi Karibov je ena izmed gostij videla nekoga pasti. Bi to lahko bila Lola? Dogajanje se vse bolj zapleta, na ladji pa se znajde še več trupel. Zdi se, da sta Lola in njen soplesalec Antonio veliko skrivala. Obenem pa spremljamo še kuharsko mojstrico Alice, ki službuje na ladji in na njej ostane tudi po Lolinem izginotju, ko ladja in del posadke čakajo na nadaljevanje poti v pristanišču. Zbliža se z ladijskim zdravnikom Stuartom, ki pa prav tako konča mrtev. Zakaj nekdo na svoji poti pušča toliko trupel? Gre morda za maščevanje?

Kljub samokontroli me grabi panika. Ne sme oditi! Nikoli je ne bom videl. Na drugi strani sveta bo – kaj, če bo imela krizo, mene pa ne bo tam, da bi ji pomagal? … »Kakšno?« vprašam. Glas imam nenaravno visok in piskav. Usta imam suha, srknem požirek vode. »Opravil bom tečaj plesalke v zraku. Mislim, da lahko Karen – tvojo mamo – prepričam, da mi bo dala nekaj mojega denarja, ker mi bo tečaj pomagal dobiti službo, hkrati pa ji bom prenehala povzročati preglavice. In želi si oboje. (str. 206)

Elena Ferrante je psevdonim pisateljice, ki je zaslovela s svojim Neapeljskim ciklom. Prva knjiga, ki je izšla pod psevdonimom Elena Ferrante, je bila Nadležna ljubezen iz leta 1992. V slovenščini smo jo dobili lani novembra. Tako so v slovenščino prevedena vsa njena dela. Tudi v tem delu so rdeča nit pisanja odnosi. Delia pri petinštiridesetih letih secira odnos z materjo, vrača se v spomine, razčiščuje težaven odnos staršev, materino skrivno ljubezen, zlorabe očeta. Ko Delia na svoj rojstni dan izve, da se je mama utopila, na zanimiv način opiše mamino truplo. Sumi, da ni bil samomor. Po pogrebu začne raziskovati in odpirajo se stare rane in neraziskani družinski odnosi.