Turisti na otoku Dutch niso zaželjeni!

Heather se zdi, da živi kot v nebesih. Z nekoliko starejšim možem Tomom se z njegovima najstniškima otrokoma, Ownom in Olivio, odpravijo na oddih v Avstralijo. V želji, da bi ugodila otrokoma, se odpravijo na otok Dutch. Čisto nepričakovano in nepredvideno so slišali zanj, saj turisti na njem niso zaželeni, a njihovim prebivalcem vendarle zadiši denar. Z imenitnim najetim Porschejem družina raziskuje skrivnostni otok, ko se naenkrat na vozišču pojavi kolesarka, ki ne sliši hupanja, zato jo Tom zaradi prevelike hitrosti podre. Ko Heather spozna, da je kolesarka podlegla poškodbam, se odloči, da nesrečo prikrijejo in čimprej pobegnejo s tega zloveščega otoka. A ne bo šlo zlahka! Na otoku živi samo ena velika družina. Kdaj bodo začeli pogrešati mrtvo kolesarko? Ko Tom in Heather z otrokoma ter še dvema turistoma stopijo pred Mater, glavno na otoku, so njihova življenja močno ogrožena... Bodo sploh kdaj prišli z otoka? Bodo preživeli? Irski avtor, Adrian McKinty, nam je že postregel z dobrim zapletom v romanu Veriga, tudi tokrat ni nič drugače.

Izročite mi vse telefone, potem pa lepo počasi stopite iz avtomobila. Če boste kaj poskušali, kar koli, bom ustrelil enega od otrok. Ste me razumeli? (str. 64)

To je napeta vojna zgodba o umorih in maščevanju, ki nazorno prikaže, kako se ljudje med iskanjem pravice in prizadevanjem za povračilo soočajo s stisko in odrekanjem.

Osebe v romanu so izmišljene, čeprav je avtorica zanje vedno črpala navdih po resničnih osebah. Lovka je die Jägerin, ljubica nekdanjega esesocskega oficirja, ki je ob koncu vojne uspela zbežati v ZDA, s seboj je pripeljala molčečo deklico Ruth, zanjo pravi, da je njena hči. V Ameriki se mlada vdova poroči z vdovcem Danom Mcbradom, očetom nadarjene fotografinje Jordan. Sprva se zdi vse lepo in uglajeno, toda Jordan začuti, da Anneliese nekaj prikriva…

Na drugi strani spoznamo Iana Grahama, nekdanjega vojnega poročevalca, ki se pet let po vojni ukvarja z iskanjem pobeglih nacistov, ki niso bili obsojeni v nürnberških procesih, mnogi med njimi so si spremenili ime, se preselili v tuje države, kjer nekaznovano živijo dalje. Skupaj s Tonyjem in Nino iščejo zloglasno Lorelei Vogt – die Jägerin.

Nina Markova je neustrašna, divja mladenka z obal Bajkalskega jezrera, od koder je pobegnila zaradi pijanega in nasilnega očeta. Z vztrajnostjo in neumorno voljo je dosegla, da so jo izbrali in izurili za pilotko. Znašla se je pod okriljem Marine Raskove in postala ena izmed zloglasnih »Nočnih čarovnic«. To so bile znamenite ruske, mlade letalke, Sovjetska zveza je bila edina, ki je imela med piloti ženske. Tudi ruske letalke so izmišljene, »Nočne čarovnice« , te pogumne letalke, ki so pozimi in poleti letele od petkrat do osemnajstkrat na noč pa so zares obstajale. Iskanje resnice je dolga in ovinkasta pot med brazdami življenja.

Tone Partljič je svoje najnovejše delo poimenoval Strnišča, to so zgodbe o otrocih in vojni. Avtor pravi, da je te zgodbe že dolgo nosil v sebi in bi jim najraje dal podnaslov, da ne bi pozabili. Kljub zahtevni tematiki, ki bralca spravi do solz, knjiga ni pesimistična, ampak ostaja človeška, navsezadnje govori o rojstvu, božiču, toplem zatočišču družine, povezanosti, pomenu matere, očeta…Vsaka vojna razdira domove, družine in pušča za seboj grozljivo razdejanje, bolečino ter čakanje, kot v zgodbi njegovega otroštva Božič 1944, kjer otroci z materjo čakajo očeta, ki je na tam nekje za Kavkazom na ruski fronti. Naslovna zgodba Strnišče, ki jo je avtor zapisal po pripovedovanju bice iz nad Sel na spodnjem pobočju Uršlje gore. Strnišče je njiva, na kateri je bilo požeto žito in Strnišče je bilo naselje pri Ptuju. Od leta 1953 preimenovano v Kdričevo. Bica je imela težko mladost, zaradi vojne, toda nihče ne ve, kaj je preživela. O tem ne govori. Vendar se odloči, da bo to povedala gospodu pisatelju, ki biva na njihovi turistični kmetiji, z namenom, da bi v miru preštudiral snov za njegov novi roman. Bica govori o koncu druge svetovne vojne. Očeta so likvidirali oznovci že pred koncem vojne. So rekli, da morajo etnično očistit Štajersko. Mater in bico z enoletnim Ožbejem so kasneje odpeljali v Šterntal. Bica govori o trpljenju, zamolčani bolečini, ki jo je dolga leta nosila v sebi. Pisatelju zabiča, da pripoved lahko objavi le po njeni smrti, če se mu zdi vredna objave.

To je druga slikanica Gaje Kos in Ane Zavadlav o prijateljstvu. Prva slikanica Obisk je prejela več nominacij za nagrade, prejela je znak zlata hruška…

Ali veste, da lahko palančikuje? Tako pravi tapir Konstanc. Če pada dež, dežuje, če nate padajo palačinke, pa palančikuje. Toda bile so vse zažgane in zato sta se tapirja Konstanc in Terenc odločila, da bosta spekla slastne palačinke. No, njima so uspele, lenivcu Dremku pa ičitno niso, ker so zažgane padale na tla.

»Na, pa ne bo nič s torto za Dremko,« si je rekel poklapano. Danes je izvedel, da ima njegova soseda, lenivka Dremka, jutri rojstni dan. Hotel jo je presenetiti s torto.«

Ker je ugotovil, da z njegovimi palačinkami ne bo nič, se je odpravil na pot, pravzaprav obisk k prijateljema. Ampak…pot je kar trajala. Malo je hodil, malo počival in na koncu prišel na nočni obisk. Kako so prijatelji pekli torto za lenivko Dremko, pa preberite sami. Morda odkrijete še kakšno novo besedo.

Ali res nisi opazila?

Četrti roman Paule Hawkins nas preseneti s svojo dolžino. A je avtorica, ki se je pred leti iz Zimbabveja preselila v London, na le malo več kot 100 straneh spretno zapletla primer. Jake, Ryan in Edie so najboljši prijatelji. Ker sta se Jake in Edie poročila je njihovo prijateljstvo ubralo bolj hladne note. Mlada zakonca sta se naselila v odmaknjeno, zastarelo vilo, Ryan pa je nadaljeval s svojim udobnim in uspešnim življenjem. Nekega večera pa mu je Edie poslala telefonsko sporočilo, da ne zdrži več. Edie se je čez noč preselila k Ryanu in zdelo se ji je, da se v njej do njega prebujajo prikrita čustva. Morda bi se iz njih kaj razvilo, če ne bi Jake umrl. Sredi njegove vile ga je v mlaki krvi našel Ryan. Ga je najboljši prijatelj tudi umoril? Edie se ne želi preseliti nazaj v moževo vilo, a ji drugega ne preostane. Obdana s čermi in morjem tolažbo išče v teku, pri katerem se ji večkrat pridruži Lara. A na tej ženski je nekaj neprijetnega? Edie je na neljubi pripetljaj iz preteklosti popolnoma pozabila, a takratna žrtev ni!

Edie je v želodcu občutila praznino, slabost. Prihulila se je in trdno zaprla oči. V mislih je videla kamero. Slišala je Ryanov tihi proseči glas. Louise trdi, da sva jo napadla, da sva ji nekaj naredila. Hude težave bi lahko imela. Videla je Jakea, ki je odvračal obraz od nje. Vsi so bili pijani. Pili so, še preden so prišli na zabavo. Edie je iz domače omarice s pijačo sunila steklenico vodke. (str. 100)