Lale Gül je mlada nizozemska pisateljica turških korenin. V avtobiografskem prvencu je razgalila svoje življenje, ujeto med dve različni kulturi: na eni strani tradicija muslimanske družine, kjer je ženska ujeta v spone družine, daleč od svobode, na drugi strani pa posmeh ljudi, ki se iz vsega tega norčujejo. S svojim odkritim pisanjem o prej navedenem je avtorica dvignila veliko prahu, različnih polemik, nizozemska islamska skupnost jo je odkrito obsodila. Knjiga je postala uspešnica, avtorica pa je zanjo prejela več priznanj in nagrad. Büsra je glavna junakinja te zgodbe, ki skupaj z družino živi v turškem predelu Amsterdama, v dveh majhnih stanovanjih. V enem od njih živita skupaj z babico, ki je zaradi trpljenja popolnoma otopela in se ji ne ljubi več, z Büsro sta na isti strani. Babičino stanovanje je varna duplina zaradi katere je življenje s starši, predvsem z materjo, še znosno. Büsra se šola, je nadarjena učenka, ob študiju dela, kar je za dekleta iz njene skupnosti neobičajno. Ima tudi fanta, za katerega nihče ne ve, ker ni turške narodnosti. "Mogoče je veličina mojega obstoja v priznanju tragike mojega stremljenja po nemogočem." se avtorica sprašuje v svoji pesnitvi. Grenko-sladko spoznanje: na eni strani pridobiš, na drugi izgubiš.

Tone Partljič nam svojem najnovejšem romanu odkriva neki davni svet, povabi nas med spomine, ki jih literarno obogati v svojem značilnem slogu. Roman Veter z vzhoda je mešanica fikcije in resničnosti, v njej pa nastopa poleg literarnih tudi vrsta resničnih osebnosti, kot so Bratko Kreft, Branka Jurca, Fran Žižek, Slava Klavora in Marija Maister, žena generala Maistra. Roman je izšel pri založbi Beletrina. Razdeljen je na dva dela, oba se začenjata s citatom Edvarda Kocbeka. Tone Partljič je povedal, da se je z naslovom veliko ukvarjal. Da veter piha z vzhoda, je namreč zelo redek pojav. »Pred velikimi dogodki ali nesrečami so vedno kakšna naravna znamenja, ki pa jih navadno prezremo.« pravi eden od citatov iz romana, ki naznanja velike spremembe in neko novo dobo. Doslej je napisal že štiri prozna dela z zgodbami iz Maribora, v najnovejšem romanu pa je zajel najkrajše časovno obdobje, konkretno od avgusta 1933 do konca leta 1934. Gre za čas, ki ga med drugoim zaznamujejo prebujenje delavskega gibanja, smrt Rudolfa Maistra ter atentata na kralja Aleksandra v Marseillu in kanclerja Dolfusa na Dunaju. V prvem delu z naslovom Mesto in fantje, pisatelj spregovori o mladih fantih z vseh vetrov, ki se šolajo v Mariboru, iščejo svoj prostor pod soncem in odgovore na svetovnonazorske dileme. Sprva breskrbno študentsko življenje se z vsemi sovpadajočimi dogodki, kot so štrajki, nočne akcije, spreminja v nevarno in skrivnostno. V drugem delu z naslovom Se bliska in grmi že naslov pove, da se vse spreminja, zaostruje, smrt Maistra…Mariborski Nemci, ki so prebegnili v Avstrijo, se po smrti Maistra spet vračajo. In kako veličastno so se Slovenci poklonili Rudolfu Maistru. Ta pogreb je po svoje bil res ena velika gledališka predstava, je zapisal Partljič v romanu.

Lov se nadaljuje!

Ostrostrelci po Los Angelesu, Chicagu in San Franciscu morijo vse, ki se ukvarjajo z drogami. Med njimi so tudi znane osebnosti, zato morilski pohod žanje precejšnjo medijsko pozornost. Lindsay Boxer, ki bo bralci zbirke o Klubu preiskoval umorov, že dobro poznamo je tudi tokrat vodja preiskave. Medtem pa se njen Joe poda pomagat prijatelju, ki je prepričan, da je zdravnik njegovega očeta kriv za očetovo smrt. Lindsayina prijateljica Cindy je novinarka, ki se trudi priti do informacij, a prijateljica ji jih v policijskih vrstah uradno ne more izdati. Javnost pa je vse bolj naklonjena morilcem, ki želijo svet očistiti drog. Medtem se njuna prijateljica, tožilka Yuki na sodišču trudi pomagati mladeniču, za katerega je prepričana, da je le žrtev spleta okoliščin in ni zakrivil smrti policista. Claire, patologinja, pa je hudo zbolela. Lindsay, Cindy, Yuki in Claire imajo polne roke dela z morilci na pohodu in lastnimi življenji. Jim bo uspelo povezati vse niti in razkriti tistega, ki stoji za morilsko računalniško igro Premikajoče se tarče? Patterson in Paetrova sta tudi v tem delu knjižne serije dokazala, da sta dober pisateljski dvojec. Gre za zelo domiselni preplet vsakdana pripadnic kluba ter zločinov, ki pretresajo ameriška mesta.

»Predam se,« je zavpil. »Konec je. Vsi bi morali biti zelo ponosni. Dilerji zmagajo.« (str. 341)

Danska pisateljica Anne Mette Hancock me je razveselila že s prvencem Smrdljivka, v katerem bralci spoznamo novinarko Heloise in policista Erika. Z obema junakoma pa se ponovno srečamo v njenem romanu Brazgotine, v katerem sicer opisuje čisto svoj zločin, posledice preživljanja časa na vojnih območjih, odnose v družini in iskanje pravice na svoj način. V uvodu srečamo desetletnega Lukasa, ki izpred šolske stavbe izgine neznano kam. Oče trdi, da ga je zjutraj tam odložil, ampak ali so priče res videle dečka vstopili v šolsko stavbo? In, zakaj se zdi, da laže tudi dečkova mati? Presenetljiv razplet zgodbe!

Elizabeth, Jo in njena hči Lucy. Tri ženske. Tri različna obdobja v življenju. Združuje jih eno: priložnost začeti znova, stkati družinske in prijateljske vezi, ki so bile skrhane. Damski polnočni plavalni klub je naslov romana irske pisateljice Faith Hogan, ki čustveno zgodbo treh prijateljic postavila na divjo irsko atlantsko obalo. Roman je izšel pri založbi Aktivni mediji leta 2022.

Elizabeth se po smrti moža, priznanega vaškega zdravnika, sooča z dolgovi, ki jih je zapustil mož s svojim kockanjem in skrivnostnim življenjem, njej dolga leta nepoznanim. Po njegovi smrti ostane skorajda brez vsega, je pred bankrotom, zateče se k prijateljici Jo. Ta se obrne na svojo hčer Lucy – zdravnico, ki s sinom živi in dela daleč od doma, morda pa bi le priša domov in prevzela ordinacijo, njena služba v bolnišnici je stresna, za najstniškega sina skorajda ne najde časa. S problemi se sooči tudi Jo, ki ji odkrijejo neozdravljivo bolezen. V iskanju utehe in vzpodbude se spomni na polnočno kopanje v mrzlem irskem morju. Prva se ji pridruži Elizabeth, kasneje še hči Lucy. To druženje, ki ga poimenujejo Damski polnočni plavalni klub, jih poveže še globlje, napolni z vero in upanjem v boljše življenje. Tam spregovorijo o svojih stiskah, preteklem življenju in v vseh se naseli nalezljivo veselje in vera v prihodnost.