Claire. Lepa. Nadarjena. Nenavadna. Pravkar sem prebrala nov triler J. P. Delaneya, 'na dušek', na prvi dan letnega dopusta in se na začetnih straneh spoprijateljila z glavno osebo, prej omenjeno Claire Wright, ki bi jo v nadaljevanju z veseljem "pošteno za uho". Osumijo jo umora Stelle Folger, saj jo je Claire videla med zadnjimi. Ali ni običajno kriv mož? Patrick Folger, katerega življenje in delo so prevzeli Baudelairijevi verzi. So obsedli tudi Claire? Se bo lahko uprla Patrickovi temni strani? Avtor, katerega pravega imena ne poznamo, saj je zgoraj naveden zgolj psevdonim, pod katerim je izdal tudi triler 'Dekle pred njo', je tokratno pripoved prav pekoče začinil z odnosi, s poezijo, teorijo dramske igre in obojem v praksi, kar vsebino zaplete do te mere, da se bralec hitro izgubi ter tudi sam prevzame svojo vlogo v zgodbi.

Izberite - boste verjeli, jo vzeli za resnico ali je vse samo igra?

Tri ženske. Tri šivanke. Tri usode.

Tri nasmejane ženske na najdeni fotografiji. Kaj skriva njihov nasmeh? Harriet je družinska zgodba pripeljala v Pariz, v zgradbo, v kateri je v preteklosti službovala njena babica Claire. Nova Clairina sodelavka je o ženskah na fotografiji, ki Harriet ne dajo miru, zelo skrivnostna. Kdo si Mirrelle? In kakšna je usoda Vivien, o kateri Simone noče govoriti? Harriet ob gradnji uspešne kariere v novi službi razkriva skrivnosti svoje babice in njenih prijateljic, s katerimi jo tesno vežeta njena prirojena odločnost in veselje do mode. Ob natančno prikrojenih kosih blaga iz preteklosti ter skoraj nevidnih šivih oblačil in usode žensk, ostane brez besed... Posebej, ko seže eni izmed njih v roke.

Zgolj kruta birokracija, bi lahko označili nacionalni program evgenike in sterilizacije, ki je prizadel na tisoče ljudi v Severni Carolini od leta 1929 do 1975. Le v tej državi so dobili socialni delavci moč, da so vlagali prošnje za sterilizacijo posameznikov, revnih in nemočnih ljudi, drugod je bil program omejen samo na zavode. V zgodbi spremljamo mladoletni sestri Ivy in Mary Ello, babico Nonnie in Ivynega sinčka Williama. V zahvalo za skromno hiško delajo na plantaži tobaka, ki je last družine Gardiner, sicer so odvisne od socialne pomoči. Prav tako na plantaži živi in dela črnska družina Jordan. Usoda se z vsemi tremi družinami nesrečno poigra, zapleta in razpleta. V to okolje pride mlada socialna delavka Jane, ki v svoje delo vnese človeški odnos, toplino in predanost, vendar to njenim nadrejenim nikakor ni všeč. Toda Jane se odloči, čeprav se njeno osebno življenje sesuje, da ti nemočni, revni ljudje potrebujejo njeno pomoč!

»Dejansko je prijetno dekle. Vendar je revna. Zelo revna. Zato mogoče njeni otroci ne bodo imeli najboljšega izhodišča za prihodnost, vendar vseeno…sama bi morala imeti pravico, da se odloči za ali proti temu, da ima še več otrok«

Še ena izjemna kriminalna zgodba izpod prstov slovenskega pisatelja Igorja Karlovška, ki sem j prebrala brez predaha. S čustvi nabita zgodba te posrka v svoje globine, kjer slediš iskanju resnice in morilca. Tinino sestro dvojčico najdejo umorjeno in preiskava pokaže, da je bila tudi grobo posiljena. Tina je izjemna matematičarka, sestra Lara je bila nadarjena violinistka, ki se je pri profesorju Debelaku pripravljala na državno tekmovanje. Po sestrini smrti se Tina s pomočjo sošolk poda na nevaren lov za morilcem, ker se ji zdi, da so kriminalisti obstali na začetku. Z namenom se je odločila, da bo še naprej igrala violino, čeprav ni tako dobra kot sestra. Ljubeča starša ji stojita ob strani in jo vzpodbujata, zaskrbljena sta le, ker hoče sama ujeti morilca...

ODLOMEK IZ KNJIGE

»Ko med nama ni bilo več očesnega stika, je šlo kar dobro. Naučiti sem se morala, da sledim njegovemu tempu. On je bil orkester, jaz sem bila tisto najlepše v skladbi. Na prvi pogled se je videlo, kako veliko vaje je potrebne, da bo romanca z najino izvedbo jemala dih. Za zmago ne bo dovolj kaj manj. Moje konkurentke so bile vse odlične violinistke, vse s srcem in dušo pri stvari, jaz pa daleč od tega. Na mojem mestu bi morala biti Lara.« Str. 58

"Sem samo vez,
neznaten vezajček,
ki stoji na stičišču njihovih poti,
močna nit, ki jih povezuje,
tanka kot las,
nevidna svetu in očem.
 

Jutri se bom znova lotila dela.
Čakajo me druge zgodbe.
Druga življenja.
Druge strani."
 
"Ne bo več živela tako, da bo zadrževala dih."
 

kita-e ž 1. iz treh ali več pramenov spleteni lasje*

Prvenec francoske avtorice Laetitie Colombani. Kakor v resnično kito iz las spleta avtorica, sicer tudi scenaristka, režiserka in igralka, besedo za besedo znotraj zgodb svojih treh ženskih likov. Smita, Giulia in Sarah, kilometre narazen živijo tako različno, a hkrati izjemno podobno življenje. Njihova življenja se drugo ob drugem razkrivajo bralcu, vse dokler... Ob razkrivanju njihovih notranjih borb se kar sama porajajo vprašanja "Kaj pa jaz? Kaj pa moje življenje? Se je vredno boriti? In zakaj?" Romaneskno pisanje, ki ponuja spodbudo za osebnostno rast.