Nevidna ženska…

Slavenka Drakulić je priznana avtorica s področja bivše Jugoslavije. Pri založbi Beletrina je pred kratkim izšla njena knjiga kratkih zgodb z naslovom Nevidna ženska in druge zgodbe. V tem delu se avtorica v kratkih intimnih zgodbah posveti ženskemu staranju, ob tem se sprašuje ali s starostjo res postajamo vedno bolj nevidni.

V svojih zgodbah spregovori o odnosih med žensko in moškim, starših in otrocih, o izgubljanju spomina, osamljenosti, o izgubljanju identitete, o času, ki lahko boleče zareže v človekovo identiteto. Toda takšno je naše življenje, vsi smo na tej poti staranja.

»Dolga leta naju je marsikaj držalo skupaj, a skupno pitje kave je delovalo kot lepilo. Zato jo pijem še zdaj, čeprav sem sama. Pravzaprav pijem kavo prav zato, da ne bib bila sama, ker medtem ko pijem, mislim nanj, in zdi se, kot da sva nekako še skupaj. Pravijo, da ljudje živijo, dokler se jih kdo spominja.« (str. 141/142)