Nasmeh, ki molči

Vem za grehe, ki ste jih storili!

Uspešna ameriška podjetnica Sheena, ki se je rodila na Irskem, se je tja vrnila, da bi spoznala svojo hčerko Ann. Našla jo je s pomočjo prijateljice Sashe, ki se je z možem Royem pred kratkim preselila v neposredno bližino doma Annine družine. Izginotje Annine hčerke Arleen je sprožilo plaz odkrivajočih se skrivnosti, ki so pretresle vse deležnike. Kdo je bila soseda Nan v resnici? Annina babica in Sheenina mama? Obenem pa spremljamo še zgodbi bratov, Laurencea in Michaela, ki se vsak na svoji strani spominjata otroštva in mladosti. Laurencea preganja krivda za smrt brata dvojčka, Michaela pa smrt dveh partnerk in otroka. Je to vse le božja kazen? V njunih spominih se odraža tudi resnična zgodovinska osnova nasprotij med katoliki in protestanti na Irskem, podtalne dejavnosti na eni in drugi strani, porušene šole in sredi njih otroci. Michaela pa preganjajo še pisma, sedem pisem, po eno vsak ponedeljek. Le kdo je v njih podpisani C., ki je do njega tako sovražen in grozeč? Ko se brata po dolgem času spet srečata, se njuni zgodbi prepleteta z zgodbo Sheene in Ann. Nekdo, ki je preživel zares težke čase, ki so ga starši napotili v magdalenske domove in se mu odrekli, v življenju ni zmogel več topline in srčnosti. Šlo je le za ugled in njegovo lastno hladno dušo! Kdo je vlekel niti njihovih zgodb izveste na zadnjih straneh najnovejšega kriminalnega romana Mojce Rudolf, slovenske avtorice, ki je tako v seriji Temačna Irska izdala že drugi del. Je pa konec tisti, ki me je v vlogi bralke presenetil, saj ni bilo odgovora na vprašanja, ki so se mi pri branju zadnjih odstavkov porajala. Morda jih prinese nadaljevanje ali pa so prepuščena naši domišljiji. Napeto, zanimivo in drugačno branje!

Najbrž so niti usode tiste, ki same pletejo svojo mrežo, zato da se odkrijejo skrivnosti iz preteklosti. Če se onadva ne bi preselila, ne bi izvedela za hčerko in vnukinjo. Lahko je hvaležna za darilo življenja, ki je skrbelo, da se sestavljanka sestavi. Toda, če bi bilo vse pravično, mati nikdar ne bi smela storiti tega, kar je. (str. 216)