Marie Curie in vera v sanje

Marie oz. Manja, kakor so jo klicali domači, je bila drugačna. Bistra, radovedna in zelo ambiciozna. Z računi, ki sta jih reševala z očetom, je zlahka opravila. Zmeraj so jo privlačile težje teme pogovora in zahtevno branje – priročniki o fiziki, kemiji in matematiki. Neobičajno je bilo videti mladenko pred vrati univerze. A uspelo se ji je vpisati na Sorbono in opraviti celo doktorat. Na njeni poti polni preprek, ki so ji jih na pot metali profesorji in študentje moškega spola, so ji strli celo srce. Vse dokler ni spoznala mladega podobno mislečega znanstvenika Pierra Curieja. Skupaj sta dosegala neverjetne uspehe in raziskovala dneve in noči, čeprav je v očeh javnosti Marie vseskozi ostajala v njegovi senci… Nista pa vedela, da si s svojo prizadevnostjo lahko ogrozita celo življenji!

»Če hočeš, te bom naučila. Predvsem pa moraš kdaj početi tudi kaj drugega kot študirati. To, kako se poglabljaš v fiziko in kemijo, meji že na obsedenost! Ne bom govorila o moških, ampak po izpitu bi lahko šli gledat kakšno gledališko predstavo.« (str. 183)