Ameriška tla

Prodajalka knjig, ki je postala begunka!

Lydia ima sredi Acapulca v lasti knjigarno. Prodaja knjig jo neizmerno veseli, a nekaj posebnih izdaj kupi le zase, saj se zdi, da kupcev ne zanimajo. A Javier je stranka, ki si že ob prvem nakupu izbere več teh posebnih izdaj kot bi čutil, katere mora potegniti iz polic, da bi Lydii ugajal. Knjigarno obišče večkrat, z Lydio se zatopita v klepete o knjigah, Javier se ji razkrije skozi svoje pesmi in celo odžene dva sumljiva možakarja izpred njene knjigarne. Lydiin mož Sebastian pa je novinar in njegova strast je razkrivanje nevarnosti Acapulca, brskanje po dogajanju med karteli. Vedno znova se Lydii zdi, da gre predaleč, zato se po izidu posameznih prispevkov z družino zatečejo drugam, na varno. V strahu pred maščevanjem članov kartela. V Acapulcu nevarnost namreč narašča, trupla se kopičijo, v policijskih vrstah pa je preveč plačancev, da bi bile spremembe na bolje sploh mogoče. V svojem zadnjem prispevku se je Sebastian lotil La Lechuze – vodje najbolj vplivnega kartela in ga razkril. Lydii je bil opis osebe tako znan, da je sredi noči brskala po moževem računalniku in se ob fotografiji La Lechuze zgrozila – ta oseba je bila njen prijatelj Javier, ki mu je tekom klepetom že toliko razkrila o sebi… In ta ista oseba je tri dni zatem zakrivila pokol njene družine in sorodnikov. Ostala sta le ona in sin Luca. Ju bo Javier pustil živeti? Edina rešitev je, da se z vrstami mehiških beguncev odpravi na norte, proti severu, v t.i. obljubljeno deželo ZDA, med estadounidense. A ta pot je polna krvavih žuljev, nevarnih znanstev, tatov, skakanja na drveče tovorne vlake, celo posilstev. Hkrati pa se na tej poti rojevajo tudi nove sanje, v katerih upanje umre, ko res nič več ne ostane. Sploh v očeh otroka kot je Luca. Dodatno težo pripovedi doda spremna beseda avtorice. Realistično, pretresljivo in poučno!

Lydia in sestri so nenehno razpete med preganjavico, da jim je za petami nekaj, čemur morajo kar najhitreje uiti, in omahovanjem, celo odporom, da bi na slepo hitele proti neznanim demonom, ki morda prežijo na poti pred njimi. V casi del migrante, ki jo najdejo v Celayi, si lahko malo oddahnejo in za Lydio, ki prejšnjo noči na prostem skoraj ni zatisnila očesa, je to blaženost brez primere. (str. 219)