Nastanek Knjinice Lenart je povezan s povojnim ustanavljanjem tako imenovanih ljudskih knjinic, ki so na obmo?ju nekdanje ob?ine Lenart (danes ob?ine Lenart, Sv. Trojica, Benedikt, Sv. Ana, Cerkvenjak in Jurovski Dol) nastajale predvsem v okviru tamkajnjih kulturno-umetnikih drutev. Ob?inska uprava ob?ine Lenart je 21. septembra 1964. leta sprejela sklep o zdruitvi knjinic lenarkega KUD Radko Smiljan ter lenarke Delavske univerze, ki je bila e 14. junija 1962 ustanovila skromno knjinico za potrebe svojih predavateljev in sluateljev. Novonastala Mati?na knjinica Lenart ter njen knjini fond so bili nastanjeni v prostorih kluba ob?anov v zgradbi ob?ine Lenart. Ti prostori niso povsem ustrezali knjini?arskih standardom, kar pa se je spremenilo e leta 1967, ko se je Mati?na knjinica Lenart preselila v nove prostore na Nikovi ulici 9, kjer domuje e danes. Svet Delavske Univerze Lenart, se je takrat odlo?il, da se je potrebno zavzemati za na?rtni razvoj Mati?ne knjinice Lenart ter knjini?arstva na irem lenarkem obmo?ju nasploh. Za?ela se je obdelava knjinega gradiva po mednarodnem sistemu UDK ter urejanje katalogov, pri ?emer velja posebno izpostaviti portvovalno delo tevilnih sodelavk knjinice prostovoljk.
Zaradi oddaljenosti nekaterih krajev ob?ine Lenart od njenega sredi?a in s tem tudi od Mati?ne knjinice Lenart je bilo potrebno v ob?ini organizirati knjini?no mreo. Leta 1974 je bil zanjo izdelan na?rt ter urejenih est izposojevali? v centrih krajevnih skupnosti, ki pa niso zaivela kot je bilo na?rtovano. Tako se je Mati?na knjinica Lenart obrnila po pomo? na Mariborsko knjinico, ki je e istega leta pri?ela v dvotedenskem razmahu poiljati v tiri kraje ob?ine Lenart svojo potujo?o knjinico bibliobus.
Leta 1998 je lenarka knjinica na Nikovi ulici 9 pridobila e dodatne prostore; od takrat so bili v prvem nadstropju pravlji?na soba, ki so jo otroci teko pri?akovali, ter pisarni oziroma delovni prostori knjini?ark. Jeseni leta 2000 pa je Ob?ina Lenart pri?ela z gradnjo prizidka knjinice, ki je bil slovesno odprt 2002.
Knjinica Lenart s svojim delovanjem, ki ustreza sodobnim knjini?arskih standardom, predstavlja osrednjo kulturno-izobraevalno ustanovo na irem obmo?ju Slovenskih goric. Prizadeva si, tudi preko svoje na novo urejene celostne podobe in spletne strani ter ureditve domoznanskega gradiva, ustre?i svojim uporabnikom in jim sluiti kot informacijski in izobraevalni center.
24. septembra 2010 je bila ustanovljena Krajevna knjinica VOLI?INA, ki ob Osnovni oli Voli?ina predstavlja osrednje kulturno in izobraevalno sredi?e Krajevne skupnosti Voli?ina. Deluje pod okriljem Knjinice Lenart.
V prostorih Osnovne ole Cerkvenjak-Vitomarci je 15. novembra 2012 svoja vrata ob?anom odprla tudi Knjinica Cerkvenjak, kot enota Knjinice Lenart.
Prav tako od leta za?etka leta 2013 v prostorih Osnovne ole Sv. Ana deluje Knjinica Sv. Ana, ki je prav tako pod okriljem Knjinice Lenart.
