Zakaj z otrokom na pravlji?no uro?
Zakaj z otrokom na pravlji?no uro?
V Knjinici Lenart so srede namenjene pravlji?nim uram, ko skrbno odklenemo vrata nae pravlji?ne sobane in vanjo prijazno povabimo otroke ter njihove stare. Se udobno namestimo in
Pravljica je kot nit, ki namesto blaga, plete svoje nene odtenke v ozadju otrokove domiljije. Na povrju odstira le potek zgodbe, podrobnosti pa prepu?a poslualcu, da jih tipa, okua in za?uti. Z Orffovimi glasbili, lutkami, naravnimi materiali ali samo ureditvijo prostora pripovedovalec ali bralec pravljico prikae, e preden dobro odpre platnico izbrane knjige, da o?em predstavi e ilustracije in zlije otrokovo predstavo z ilustratorjevo. Tako neno pritegne radovedna uesa. Pravljica je ume?ena tudi v uradne vzgojno-izobraevalne procese, velikokrat pomeni obogatitev kulturnih dni in drugih posebnih dogodkov v vzgojno-izobraevalnih zavodih. Skrb za socialno-?ustveni razvoj otrok in mladih je pomembna naloga pedagogov, strokovnih delavcev na tem podro?ju in obenem tudi knjini?arjev, ki jih med knjinimi policami vzgajamo v radovedne bralce in jim knjigo v roke polagamo kot prijateljico, tolanico in pomo?nico. Knjigo lahko uporabimo zgolj kot zabavo, kot orodje za sprostitev ali pomiritev, kot raziskovalno opremo ter v vlogi spodbujanja govornega oz. bralnega razvoja. Pravljice so edina knjievna oblika, ki otroka usmerja k odkrivanju lastne identitete in poklicanosti in mu tudi pokae, katere izkunje potrebuje za nadaljnji razvoj zna?aja. (Bettelheim, B. (1999). Rabe ?udenega: o pomenu pravljic. Ljubljana: Studia Humanitatis, str. 32)
