Generalna skup?ina Zdruenih narodov je leta 2005 za dan spomina na grozote druge svetovne vojne izbrala dan, ko je bilo leta 1945 osvobojeno najve?je nemko koncentracijsko in uni?evalno tabori?e Auschwitz z vsemi podrunicami v tedaj okupirani Poljski. Rde?a armada je 27. januarja 1945 vdrla v to t.i. najve?jo tovarno smrti in osvobodila 7500 ljudi na robu preivetje.
Iz leta v leto je manj e ive?ih ivih pri? druge svetovne vojne, a njihovi spomini ostajajo ujeti med platnicami knjig, s temelji na izpovedih in zgodovinskih virih prepletenih z domiljijo avtorja. Naj jih omenimo le nekaj:
Dnevnik Ane Frank Ane Frank,
Sarin klju? Tatiane de Rosnay,
De?ek v ?rtasti piami Johna Boyna je doivel tudi filmsko podobo,
Nekropola avtobiografski roman Borisa Pahorja,
Schindlerjev seznam Thomasa Keneallya je prav tako upodobljen na filmske platnu,
Tetovator iz Auschwitza z nadaljevanjem Cilkina pot avtorice Heather Morris,
Knjini?arka iz Auschwitza avtorja Antonia Iturbe,
Preivela sem tabori?e smrti je izpoved Joice Veble-Hodnik,
Nemka hia izpod peresa Annette Hess,
Nekje e sije sonce Michaela Gruenbauma in Todda Hasaka-Lowya.
Lale se trudi, da ne dvigne pogleda. Iztegne roko in vzame kos papirja, ki mu ga izro?ijo. Petmestno tevilko mora vtetovirati na roko deklice, ki mu je izro?ila listi?. Na njeni roki je e tevilka, toda zbledela je. Zapi?i iglo v njeno levico in izoblikuje tevilko 3, pri ?emer skua biti neen. Prite?e kri. Toda igla ne prodre dovolj globoko in ponovno mora oblikovati tevilko. Deklica se zdrzne od bole?ine, za katero Lale ve, da ji jo povzro?a. Posvarili so jih - ni?esar ne reci, ni?esar ne stori. Obrie kri in v rano zdrgne zeleno ?rnilo.
(odlomek iz Morris, H., Tetovator iz Auschwitza, Zaloba KM, 2018, stran 50)
