V Tednu splošnih knjižnic se je na našo pobudo razmišljanja o branju odzval tudi Franc Breznik, poslanec DZ Republike Slovenije.
Morda med njegovimi odgovori tudi Vi najdete kakšno novo bralno idejo. Mi pa smo mu za odziv seveda zelo hvaležni!
Vabljeni k branju : (Z)berimo (se) v knjižnici!
Je kakšna knjiga (ali več), ki Vam je ostala v posebnem spominu in je zaznamovala Vaše otroštvo, mladost?
Moji prvi stiki s knjigo so bili seveda povezani s pravljicami za otroke, kjer sem prebiral dela izbranih pravljic izpod peresa svetovnih in slovenskih avtorjev Andersena, Calvina, bratov Grimm, Beamonta, Ele Peroci, Ketteja, Levstika, Kajetana Koviča idr. V mladostnem obdobju (ob koncu osnovne šole) so name vplivala Cankarjeva dela, morda tudi zaradi tega, ker je Cankar kratek čas bival pri Sveti Trojici, kjer se je po svoje vživel v »narodnostno mizerijo«, kot je v pismih označeval razmere ob severni slovenski meji, predvsem v kontekstu dogajanja na prelomu 19. in 20. stoletja. V spominu iz mladosti mi je ostala tudi zbirka spominskih črtic – Hotel sem prijeti sonce mojega rojaka pisatelja Toneta Partljiča.
Ali ob obilici obveznosti utegnete brati tudi v teh dneh? Če utegnete, kaj radi berete?
Na leto preberem vsaj deset knjig, v zadnjem obdobju so to dela, ki so vezana na pozabljene ali prezrte Velike Slovence. V teh dneh so to zbrana dela Franca Jeze, ki je kot pisatelj deloval v Trstu, kamor se je po drugi svetovni vojni preselil zaradi nestrinjanja s komunističnim sistemom. Najbolj znane so njegove revijalne refleksije družbene stvarnosti, ki jih je v zadnjem delu (ki ga trenutno berem) uredil Boris Pahor in nosi naslov In zgodil se bo čudež. Gre za premišljevanja o slovenski samostojnosti in demokraciji, ki jo je kot izjemen domoljub in vizionar napovedal v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja. Zato jo toplo priporočam v branje...
