Anja Štefan prejela nagrado Prešernovega sklada

 

Anja Štefan nagrada

Fotografija: www.gov.si

 

 

Pesnica in pisateljica Anja Štefan je prejela nagrado Prešernovega sklada 2022.

 

Tako so člani strokovne komisije o njej zapisali v utemeljitvi:

Pesnica, pisateljica in pripovedovalka Anja Štefan ni zgolj neumorna raziskovalka slovenskega pripovednega izročila, temveč tudi avtorica množice pesmi, pravljic in ugank. Nagrado Prešernovega sklada je prejela za svojo literarno ustvarjalnost v zadnjih treh letih, še zlasti za zbirko pravljic Tristo zajcev, v kateri je priredila 44 zgodb iz zakladnice pripovednega izročila, pesniško zbirko Imam zelene čeveljčke in posodobljeno avtorsko pravljico Zajčkova hišica.

 

Bralci ji ob prejemu nagrade čestitamo!

70 let od prve izdaje Zvitorepca

Zvitorepec NASLOVNICA

Miki Muster je Zvitorepca pričel risati v začetku 50. let minulega stoletja, pred 70. leti pa ga je prvič postavil pred bralce.

 

Kasneje sta se mu v stripih pridružila še želvak Trdonja in volk Lakotnik, vendar je najbolj prepoznaven ostal prav Zvitorepec.

 

Miki Muster (1925–2018) velja za legendo slovenskega stripa in animiranih filmov. Leta 2014 je prejel srebrni red za zasluge, leta 2015 pa je prejle nagrado Prešernovega sklada za življenjsko delo. Gotovo poznate tudi Zadnjega Mohikanca, Stezosledca, pa reklame za Viki kremo, Čunga Lungo…

 

Ko sem bil otrok, sem sanjal o tem, da bom zabaval generacije otrok in mislim, da mi je uspelo. Imam pa željo. Če imate tudi vi neizpolnjene otroške sanje, vam želim, da bi se vam izpolnile, tako kot so se meni. (Miki Muster)

 

Vabljeni tudi na naš oddelek s stripi!

 

Kresnik za roman Sto let slepote

Sto let slepote naslovnica

Kresnik, Delova nagrada za najboljši roman preteklega leta je šla v roke pisatelja Romana Rozine. Žirija je njegovo delo Sto let slepote označila kot slogovno in jezikovno izjemno dobro.

 

Utemeljitev žirije: »Romaneskno popisati dolgo stoletje v samo eni knjigi zmorejo redki. Še redkeje se v slovenski literaturi pripeti, da je nemirno 20. stoletje opisano tako filigransko, kakor je to v romanu Sto let slepote na 550 straneh uspelo pisatelju Romanu Rozini. Saga o družini Knap, katere član je tudi od rojstva slepi Matija, se začne kakor mrakoben boj na požiralniku. V rudarskem revirju je podzemni svet prepleten z jaški, zato se v Podgorju, avtorjevi imaginarni vasici, dvignjeni v Zasavju, zemlja neizprosno udira ter golta vase rodovitno prst, domove in še vse nefizično: prihodnost tamkajšnjih kmečkih ljudi. Ko se maja 1900 spet razpoči teren, se prav tako za Knapove usodno prelomi čas. Spustijo se v dolino, v življenje v delavski koloniji, oče še globlje v jamo, da bi, kakor zapiše Rozina, kot rudar hodil dražit hudiča. Od tod naprej vodi avtor bralca skozi vse mogoče temine in svetline, ki jih njegovim izborno izrisanim in izjemno prezentnim, predstavljivim junakom prinaša življenje, naj gre za intimne izbire, tudi vraževerne predstave ali kolektivne boje, za ideološke trke ali vojne mrke, še za vse drugo, s čimer je na široko postreglo 20. stoletje in je odmevalo v slehernem zakotju. V romanu Sto let slepote je kresnikova komisija prepoznala izjemno bogat in natančno izpisan jezik. Iz gosto tkane pripovedi resda veje rahlo idealiziranje junakov, tudi mitiziranje okolja, vendar ne moteče, kaj šele slepo. Roman je pronicljiv oris nekega časa, ki ga ni več, in okolja, ki je še vedno tu, z mnogimi reminiscencami, ki se bodo ohranile – tudi zato, ker jih Roman Rozina zna videti.«

 

Romanu Rozini, prejemniku 32. kresnika, so nadeli venec in priznanje, sam pa se je zahvalil vsem, ki so mu pomagali na tej poti, predvsem pa bralcem, saj brez njih pisanje nima smisla. Kresnika pa ne doživlja kot tekmovanje, temveč kot druženje z novimi znanci, drugimi avtorji, predvsem pa kot praznik slovenskega romana.

 

50 let Srečanj pesnikov in pisateljev začetnikov

20220617 190720

 

20220617 190723

Petkova prireditev ob 50. obletnici literarnega gibanja Srečanj pesnikov in pisateljev začetnikov, iz katerega se je čez leta rodil Festival mlade literature Urška, je v sklopu TrojicaFest-a potekala v sproščenem prebiranju del mladih literarnih ustvarjalcev. Za popestritev so poskrbeli bobnarji Plesne izbe iz Maribora.

 

Ponosni, da se je vse začelo prav v Sv. Trojici, so se z mladimi literati, ostalimi sodelujočimi na prireditvi in Bredo Slavinec, vodjo JSKD, OI Lenart postavili pred objektiv pobudniki prvih srečanj – člani KUD-a Ernest Golob-Peter, Slavko Štefanec, Drago Lipič in Janez Voglar. Do ideje je pred 50. leti prišel ravno Slavko Štefanec.

 

Ob tej priložnosti so svoje zapise prebirali nominirani literati: Aljoša Toplak, Gregor Kraljić, Ana Kumperger, Jaka Šoster, Ester Gomisel, Jona Levar in Anamarija Zorč. Predstavil se je tudi zmagovalec Urške 2021, Alex Kama Devetak. Dogodek je moderiral Nino Flisar.

 

Ponosni smo, da se je vse začelo na območju naše knjižnične mreže!

 

60 let je letos dopolnila tudi Janja Vidmar

Janja Vidmar

60 let je v jubilejnem letu Knjižnice Lenart dopolnila tudi Janja Vidmar

 

Janja Vidmar se je 23. marca 1962 rodila na Ptuju.

 

S pisanjem se je pričela ukvarjati v začetku devetdesetih let 20. stoletja. Je dobitnica več pomembnih literarnih nagrad in je znana predvsem kot avtorica mladinske realistične proze. Leta 1997 pa je napisala tudi scenarij za slovenski celovečerni film z naslovom Blues za Saro. Je članica Društva slovenskih pisateljev in predsednica Sekcije za mladinsko književnost v prej navedenem društvu. Je tudi pobudnica podeljevanja nagrade desetnica, ki so jo prvič podelili leta 2004.

 

Mladinska dela Janje Vidmar se uvrščajo v šest proznih književnih žanrov:

 

socialno-psihološki romani (Baraba, Debeluška, Princeska z napako, V imenu ljubezni, Vsiljivka, Fantje iz gline, Zoo, Nimaš pojma, Uspavanka za mladega očka),

 

socialno-psihološke povesti (Matic je kaznovan, Matic v bolnišnici, Matic prespi pri prijatelju, Matic je zaljubljen, Moja Nina, Prijatelja, Sence poletja, Punce za znoret, Smetiščni dnevnik, Na vroči sceni, Superzvezda, V imenu ljubezni, Manca&rock),

 

avanturistične realistične povesti (Junaki petega razreda, Druščina iz šestega b, Moj prijatelj Arnold, Peklenske počitnice, Potovanje groze),

 

grozljivke (Krvava legenda, Hiša groze, Stvor, Otok smrti, Obrazi, Izgubljena avtocesta, Furija, Klovn iz Strahovskega Dola),

 

kratka realistična proza (Bučko Superga) in

 

fantastične pripovedi (Aknožer, Leteči krožnik na našem vrtu, Čudni vitez, Vrtiljak čudežev, Zgaga in mesto lutk, Zgaga in mačje oko).

 

Avtorici čestitamo ob jubileju, Vas pa vabimo k branju!

 

Image

Knjižnica Lenart

Nikova ulica 9
2230 Lenart

Tel.: 02 720 06 25
GSM: 031 571 682

E-pošta: info@knjiznica-lenart.si

Delovni čas

Odpiralni čas
Knjižnice Lenart:

Ponedeljek: 8.00 - 16.00
Torek: 8.00 - 16.00
Sreda: 10.00 - 18.00
Četrtek: 10.00 - 18.00
Petek: 7.00 - 15.00
Sobota: 7.00 - 12.00

 

 

 

Delovni časi krajevnih knjižnic

Delovni čas KK Voličina:

Ponedeljek: 14.00 - 16.00

Tel. št.: 02 720 06 25

Delovni čas Knjižnice Cerkvenjak:

Torek: 14.00 - 16.00

Tel. št.: 02 720 06 25

Delovni čas Knjižnice Sveta Ana:

Torek: 14.30 - 16.30

Tel. št.: 02 729 58 75

Občina Lenart
Občina Sveta Ana
Občina Cerkvenjak
Občina Sveta Trojica
Občina Sveti Jurij v Slovenskih Goricah
Občina Benedikt