Od kulturnega praznika do dneva poezije in obletnice rojstva R. Maistra v marcu je v okviru naše knjižnice potekal nagradni pesniški izziv. Iskali smo pesmi, ki imajo najmanj tri kitice in vsaka kitica najmanj tri vrstice. Tri in devet sta namreč pravljični števili. Teme nismo predpisali.

Zbrali smo 64 pesmi, ki jih je prispevalo 62 sodelujočih osnovnošolcev. Sodelovali so posamezniki, pesmi pa so na pobudo učiteljev pisali tudi na OŠ Sveta Ana, OŠ Sveta Trojica in OŠ J. Hudalesa Jurovski Dol.

 

Nagradni pesniški izziv smo izvedli v sodelovanju z Založbo Ajda, IBO Gomboc, ki je prispevala knjižna darila za vse sodelujoče. Mi pa smo pripravili zahvale zanje.

 

 

Drago dekle,

videl sem te na žuru.

Na žalost

mi nisi bila všeč 

na fulu.

 

 

Videl sem te,

da si zaljubljena vame.

A jaz ne čutim tako.

 

 

Naslednjič te bom povabil na žur,

a vedi,

da mi vseeno nisi tako kul.

 

 

Jure Dvoršak

 

 

-------

 

 

Pomlad

 

 

Ko sredi livad rože zacvetijo

in tako lepo zadišijo,

meni kar zahoče se,

vohati jih še in še.

 

 

Ko ptički zapojo,

tako mi je lepo.

Najraje kar zaspala sredi trate bi

in sanjala najlepše sanje bi.

 

 

Spomladi, se vsa narava prebudi,

to niso samo polhi, ježi, kače,

saj sonce zbudi tudi rožice,

prvo hrano za lačne čebelice.

 

 

Spomladi tudi trave ozelenijo

in drevesa zacvetijo,

ljudje pa veliko boljše volje smo,

kot pozimi, ko sneg kidamo.

 

 

Alina Peternel

 

 

-------

 

 

MAMA PRAVI

 

 

DA NJEN TAMALI JE

TAPRAVI, DA RADA GA IMA

KOT ENEGA SLADKEGA BONBONČEKA.

 

 

KO HITRO IZ SLUŽBE PRILETI,

TAKOJ POHITI,

DA ŠE SLON JE NE PREHITI.

 

 

KAKO BI BILO BREZ MAME?

KAJ SE BI ZGODILO?

KAJ BI BILO RES NE VEM.

 

 

KAJ SE BI NAREDILO?

RES SE BI VES SVET PORUŠIL

IN SVETEK BI RAZPADEL.

 

 

MAMICA TE VIDI,

DA SI NA TELEFONU.

TI SI ŽALOSTEN, KAJNE.

 

 

A MAMA RADA TE IMA

IN SAMO DOBRO TI ŽELI,

A VSAK TEGA NE DOBI.

 

 

MARRA ZRNKO, 4. b

 

 

-------

 

 

Ledene rože

 

 

Leden rože na oknih cvetijo,

mimoidočim se hudomušno smejijo.

 

 

V sončnem dnevu otroci prihitijo,

v tem času rožice nogice dobijo,

zato rožic ni več,

njihov trud je odveč.

 

 

A ko veter loputa po vratih,

rože spet na oknih cvetijo

za spremembo se nagajivo smejijo.

 

 

Otroci veseli so,

rože so tu,

vprašajo se,

kje so bile,

rožice nežne,

saj nazaj so prišle.

 

 

Lana Figek

 

 

-------

 

 

IGRAČA

 

 

IGRAČA JE MOJA,

IGRAČA JE TVOJA,

Z IGRAČO PRIJATELJSTVO SE ZAČNE.

 

 

IGRAČA JE SREČA,

S SPOMINOM SE VEČA

IN TAKO POSTANE VEČNA.

 

 

ŽELJA PO IGRAČI SE SPREMENI,

KO STAR SI,

TE IGRAČA VNUKA RAZVESELI.

 

 

ŽAN FIGEK, 6 let

 

 

-------

 

 

Gozd

 

 

Za velikim gozdom je še en gozd.

Za še enim gozdom je še en gozd. Manjši.

Za manjšim gozdom je še en gozd. Še manjši.

Za še manjšim gozdom je najmanjši gozd. Najmanjši.

V najmanjšem gozdu je gozdiček.

 

 

Za gozdičkom je okno.

Za oknom je manjše okno.

Za manjšim oknom je še manjše okno.

Za še manjšim oknom je najmanjše okno.

Za najmanjšim oknom je skrinja.

 

 

Ko pa skrinjo odpreš,

se zazreš.

Vidiš ljubezen, družino,

zato začutiš toplino.

 

 

Lana Figek

 

 

-------

 

 

Tara in Brin – pasja prijatelja

 

 

Tara in Brin

rada se igrata,

nagajivo norita

in žogo lovita.

 

 

Kadar se vidita

se oba razveselita.

Z repkom pomigata

In se v igro spustita.

 

 

Ko Taro sprehajam,

Brin jo zagleda.

Požene se v dir –

joj, kakšen špetir!

 

 

Sofija Ploč Kostanjevec, 9 let

 

 

-------

 

 

Pasja ljubezen

 

 

Psi radi se igrajo,

skačejo in norijo.

Najraje za hrano se podijo.

 

 

Pes včasih bolho dobi,

kar zelo ga srbi.

Da bolhe več ni,

lastnik poskrbi.

 

 

Mi imamo labradorca,

ki nagaja in se dela norca.

Ko iz pasje šole pridrvi,

pa doma brž sladko zaspi.

 

 

Čeprav skače mi po glavi,

grize in prdi,

nikomur ga ne dam,

ker rada ga imam.

 

 

Dora Ploč Kostanjevec, 10 let

 

 

-------

 

 

Šaljiva pesem za gosli

 

 

To lep je inštrument,

zvok iz sebe izvabi

tudi za cent.

 

 

Štiri strune ime,

ko ga začneš igrati,

zelo ropota.

 

 

V obliki hruške je,

ko še lok dodaš,

ti lepa melodija v uho prispe.

 

 

Včasih se kakšna nezgoda pripeti,

recimo, ko se struna strga,

takrat moraš vajeti v roke vzeti ti.

 

 

Virtuozi so tisti,

ki znajo dobro potegniti za lok,

njihovi toni so zelo čisti.

 

 

Včasih so jim pravili gosli,

saj tisti, ki nanje gode,

slabo ne misli.

 

 

Če jih želiš igrati,

moraš imeti dobro uho,

v svetu melodije moraš ostati.

 

 

Alina Berič, 8. r. OŠ J. Hudalesa Jurovski Dol

 

 

-------

 

 

Oko srca in roža očesa

 

 

Roža mila je ovenela

tako kot moje hrepeneče srce.

Srce,

ki nenehno bilo je le zate,

solza po licu teči je začela.

 

 

Ledene solze zalivajo jo z neizprosno črnino zdaj,

zdaj v meni divja neukrotljiv vihar,

vihar v kozarcu vode.

 

 

Sem postalo oslepelo oko,

ki je solze prelivalo,

dneve in noče ne spalo,

sanjavo srce je moje prizadeto.

 

 

Oslepelo sem od bolečine,

od bolečine, ki nikoli ne mine.

Ko prišel bo pravi čas,

bom videl spet njen srečni obraz.

 

 

Naprej…

Najprej je le mogoče,

mogoče le z enim neslišnim korakom,

ki srce mu pravi:

»Zlomljeno sem, ne najdem bližnjice,

temveč potrebujem čas,

da zacelim svoje rane z bolečino zaznamovane

rane.«

Zdaj iskrica se je v meni vnela,

moja mila rožica je zacvetela.

Zdaj slišim neslišni korak

in upam samo, da ne bom

padel v ta isti mrak.

 

 

Zmoglo bom oditi naprej,

ta velik zame bo korak,

zdaj sebe ne smem

spustiti v ta isti mrak.

 

 

Cela mila je prelepo zacvetela.

Zdaj spoznalo sem,

da to ni fantazija,

ki pred mojimi očmi

znova in znova se odvija.

 

 

Bolečina v meni se razbija,

postaja nemočna,

ko poprej je bila vsemogočna.

 

 

Zdaj opaziti je mojo veličino

neskončno dobrino,

prelepo kot je lunina mesečina,

in sladko kot cvetlična medičina.

 

 

Naprej…

Naprej je le mogoče,

Mogoče le z enim dih jemajočim korakom.

 

 

Tisa Bedič, 9. r. OŠ J. Hudalesa Jurovski Dol

 

 

-------

 

 

SVOBODA

 

 

Svoboda šepeta, v vetru lahkotnem

pleše nad rekami, poljih veličastnih.

Je pesem ptic v jutranji zarji,

iskra v očeh in misel brez barji.

 

 

Ni verig, ki bi jo ujeli.

Ni sten, ki bi jo ustavili.

Je dih, ki žari v brezmejnih sanjah,

je glas, ki doni v tihih dvoranah.

 

 

V srcu žari kot divji plamen,

prepeva pesem neštetih ramen.

Svoboda, nevidna, a vedno živa.

v človeku ostaja, dokler še diha.

 

 

Nika Slapšak, 9. r. OŠ J. Hudalesa Jurovski Dol

 

 

-------

 

 

V vrtincu dobrote

 

 

Veselj, svoboda

še sreča in smeh.

Le kaj se skriva

v naših očeh?

 

 

Če bi to vodilo,

ves naš planet

vojn in nemirov

ne bi bilo spet.

 

 

Veš, vojne so hude

nemir pa še bolj,

se v spore podaš,

boš mrtev takoj.

 

 

Prijateljstvo, sreča

dobrota v očeh,

vse to moralo biti

bi v vseh živih ljudeh.

 

 

Blaž F. Kauran, 9. r. OŠ J. Hudalesa Jurovski Dol

 

 

-------

 

 

Življenje brez diha

 

 

Preveč mračno je, da bi bil mrak.

Nepremičen.

Zdaj pa je mrak. In tišina.

Nikoli nista bila povezana.

Doslej…

 

 

Hladno, zelo hladno.

Ne vidim, vid se zamegli,

kot bi solze zamrznile v očeh.

 

 

Iz požiralnika se mi dviga

neznana slabost,

me ščiplje po grlu

in me sili h kašlju.

In zdaj na lepem ne diham več.

 

 

Manja Jug, 9. r. OŠ J. Hudalesa Jurovski Dol

 

 

-------

 

 

Domotožni klic

(sonet)

 

 

Kuhinja, v njej je stara črna miza.

Na mizi stoji vrč črnega čaja.

Pod težo hrušk se trdna miza maja.

V rumeni vazi šopek rož se niza.

 

 

Od tam odpotoval sem do Pariza.

Če ne bi srečal ta zlobnega zmaja,

ne bi šel stran od ljubljenega kraja.

A zdaj me muči domotožna kriza.

 

 

Spominjam se praznovanja s sosedi.

Zmrazi me ob očetovi besedi.

Želim si le nazaj v domači kraj.

 

 

Pred očmi vidim poslikavo zidov.

Slišim še to pesem otožnih vetrov.

Danes vrnem se v domačo vas nazaj.

 

 

Ema Senekovič, 9. r. OŠ J. Hudalesa Jurovski Dol

 

 

-------

 

 

URA

 

 

Kaj je ura?

Je ta kultura?

Ali tiktaka?!

Ali je za pojest kot musaka?

 

 

Ura odmerja vam čas,

velikokrat mi je to pravi špas.

Ko mi je fino

in pijem vino

pozabim na čas

čeprav je zunaj mraz.

 

 

Pri matematiki je ura dolga kot ponedeljek.

Pri športu

pa fantu

mine kot za šalo.

 

 

Jonas Frangež, 6. r. OŠ J. Hudalesa Jurovski Dol

 

 

-------

 

 

LJUBEZEN

 

Ljubezen je kot pesem,

ki v srcu se rodi.

Ko čas hiti na

jesen, se znova prebudi.

 

 

Spet sanjaš o ljubezni

o lepih mladih dneh.

O pesmi neizpeti

o pravljičnih nočeh.

 

 

Pesem srca

z venčkom želja

srečo naj prebudi

veliko lepega naj podari.

 

 

Aneja Irgolič, 6. r. OŠ J. Hudalesa Jurovski Dol

 

 

-------

 

 

NEBO

 

 

Sivo nebo ni lepo,

želim si rožnato

in zlato.

 

 

Vonj rastlin me privabi,

lastnik njih me povabi,

mama me pozabi

ter oče me nabavi.

 

 

Ko bolan si,

si vonje pripraviš,

saj z njimi si vse bolezni odpraviš.

 

 

Zvečer preden zaspim,

si mislim:

»Zakaj so barve,

zakaj so vonji

in nezviti makaroni,

zakaj ni vse temno

in mračno?«

 

 

Katarina Kauran, 6. r. OŠ J. Hudalesa Jurovski Dol

 

 

-------

 

 

Moj problem

 

 

Nisem znala,

nisem vedla,

kaj f toto pesem bi dala.

 

 

Res ne vem,

nobene rime več,

ali pa … mogoče vem …

 

 

F toto pesem

edino ka bom dala,

so tote tu besede.

 

 

Zala Puclin, 6. r. OŠ Jožeta Hudalesa Jurovski Dol

 

 

-------

 

 

Moja učiteljica Neža

 

 

Neža je kot sonce,

ko se spomnim na konce,

se spomnim srečne stvari.

 

 

Rada bi bila taka kot ona.

Je zelo prijazna.

Rada ima želve.

 

 

Zato ima za najboljšo prijateljico mene.

Za mene naredi vse na svetu.

In, zato je najboljša prijateljica!

 

 

Zala Benko, 4. b OŠ Sveta Trojica

 

 

-------

 

 

Ta pesem

 

 

Ta pesem lahka bo kot šala.

Z njo bom nekoga izkoristil.

Če šala bi bila kot šola,

takoj bi se zresnil.

To ne bi bilo lahko,

tako kot če bi jaz igral nogomet.

To bo tretja kitica,

ker sem to pesem

že izkoristil.

 

 

Miha Jančič, 4. b OŠ Sveta Trojica

 

-------

 

 

Mi smo 4. b

 

 

Mi smo 4. b,

ki radi se igramo

in se radi imamo.

Pri pouku se smejimo

in v šolo hitimo.

 

 

Ko čakamo na šport,

stojimo v koloni.

Zato se vsi skregamo

med štirimi ognji.

 

 

Pri malici nas

učiteljica nasmeji.

Potem se moramo pridno učiti,

zato moramo učiteljico malo razjeziti.

 

 

Jakob Požegar, 4. b OŠ Sveta Trojica

 

-------

 

 

Izbirčna pijavka

 

 

Mala pijavka kri s slamice pije

in javka,

saj dobri sta ji le vrsti A, B.

 

 

Ostalo se ji zdi,

da zanič je bolj kot sok.

Izbirčna,

vse razen krvi se ji slabo zdi.

 

 

Mama za kazen

v kozarec nalije sok,

pijavka pa v jok.

 

 

Žan Irgolič, 4. b OŠ Sveta Trojica

 

-------

 

 

Ledene rože

 

 

Jurček sprašuje zakaj

so rože ledene rože,

so ledene pozimi,

ko sonce zaide.

 

 

Ko sonce na nas posije

se rožce zbudijo.

 

 

Ko mama pride,

Jurčka v hišo nažene

in rožice same ga zunaj čakajo.

 

 

Nia Paurič, 4. b OŠ Sveta Trojica

 

 

-------

 

 

Pesem o meni

 

 

Moj bratec je Staško,

rad pije Laško.

Včasih s kozarca,

včasih na flaško,

ima tudi račko po imenu Frančko

in še mačko po imenu Tačko.

 

 

Ima tudi mamo, ki najboljša je

in očeta po imenu Primož,

njegovi babici pa sta najboljši.

Dedek Vinko pa se ukvarja z vinom.

 

 

Vsi se imajo radi,

ker prav lepa družina smo.

Za mene dobro so skrbeli

in se dobro imeli.

 

 

Staš Brenholc, 4. a OŠ Sveta Trojica

 

 

-------

 

 

Mama

 

 

Mama, ti mi pomeniš vse,

s tabo se igram, družim

in tudi pocrkljam.

 

 

Ko pa greš od doma,

pa se mi zdi, da sem te

izgubil prav za dolg čas.

 

 

Ko pa prideš domov,

pa te objamem,

me pokličeš,

da sem tvoj sonček.

 

 

Niko Jaunik, 4. a OŠ Sveta Trojica

 

 

-------

 

 

Moja prijazna družina

 

 

Mojo mamo obožujem,

lepa je kot cvet,

vedno me potolaži,

ko sem v skrbeh.

 

 

Mojega očka obožujem,

rada ga imam in

vedno, ko se stisnem

k njemu, objame me toplo.

 

 

Mojega bratca obožujem,

srečna sem, da ga imam

in čeprav me včasih jezi

najbolj na svetu rada ga imam.

 

 

Lučka Mlakar, 4. a OŠ Sveta Trojica

 

 

-------

 

 

Nogomet

 

 

Nogomet ni kakor rokomet,

saj nogomet igramo z nogo,

rokomet pa z roko.

 

 

Nogomet lahko igrajo vsi,

brata, ata in mama

in celo sestra, bratranca, sestrična.

 

 

Ko zmagamo, smo veseli,

ko izgubimo,

pa smo ponosni na sebe in ekipo.

 

 

Če se razjeziš,

ne bo v redu,

saj lahko koga resno poškoduješ.

 

 

Julian Horvat, 4. a OŠ Sveta Trojica

 

 

-------

 

 

MORJE JE VELIKO

 

 

Morje je veliko.

Osveži nas zelo.

 

 

Radi gremo na morje.

Je veliko in globoko.

Ena riba v morju plava.

 

 

Je v morju rib veliko.

Eni ribe lovijo.

 

 

Veliko rib v morju je.

Eni za ribe skrbijo.

Loviti jih je težko.

Iglice so ko igle.

Kako so ribe zvite?

Otroci se v morju kopajo.

 

 

Jaka Slanič, 4. a OŠ Sveta Trojica

 

 

-------

 

 

MAMA

 

 

Mama je v službi,

z Majo v družbi.

Ko pride domov,

je z očkom v družbi.

 

 

Ko gre spat, ne more

ugasnit luči,

saj jo mora tlači.

 

 

Ko ji zjutraj ura zvoni,

se hitro prebudi.

Naredi si zajtrk in hitro odide

v službo. Očka se sprašuje, kje je

mama?

 

 

Neža Slana, 4. a OŠ Sveta Trojica

 

-------

 

 

Pomlad

 

 

Spomladi ptički pojejo

in cvetlice cvetijo.

Ko sonce žari, se meni

oči bleščijo.

 

 

Zvončki pojejo,

trobentice piskajo.

Češnje na drevesih cveto

in meni je lepo.

 

 

Ko sonce zvečer zaide,

se na nebu zvezdice lesketajo.

Luna žari, ves svet spi,

zjutraj nas sonce prebudi.

 

 

Nina Kramberger, 4. b OŠ Sveta Trojica

 

 

-------

 

 

Zvezdno nebo

 

 

Zvezdno nebo, nebo

je posvetilo in videlo,

da ni več zima.

 

 

Zvezdno nebo je

že žalostno,

ker ni več dovolj beli in lepi planet.

 

 

Zvezdno nebo

je spet veselo,

videlo je kako je zeleno.

 

 

Tim Ploj, 4. b OŠ Sveta Trojica

 

 

-------

 

 

Pesem o vodi

 

 

Voda moda.

Voda koda.

Voda roda.

 

 

Vsi vemo, da

brez vode ni

življenja. In z

njo varčujmo.

 

 

Jaz vodo imam

rada, ker

jo lahko pijem,

se z njo tuširam …

 

 

Ema Nedok, 4. b OŠ Sveta Trojica

 

 

-------

 

 

Ata

 

 

Ata ima res dva bata!

Ta dva bata vedno delata,

saj poganjata potrpežljivost.

 

 

Ata vedno dela, je prijazen,

velik, zaščitniški in dobrosrčen.

Ata se rad heca, je resen.

 

 

Ata je močan, lep in včasih

je jezen. Ko delam bedarije

in ko ga jezim.

 

 

Žan Lupša, 4. a OŠ Sveta Trojica

 

 

-------

 

 

4. razred

 

 

4. razred je

A, B, kateri so

najboljši to vsak ve!

 

 

Mi smo

nagajivi, iznajdljivi,

vsi skupaj nepremagljivi!

 

 

Pri pouku se zabavamo,

si pomagamo. Se smejimo

in v odmor hitimo.

 

 

Tara Dobaj, 4. b OŠ Sveta Trojica

 

 

-------

 

 

POMLAD

 

 

Ko pomlad nastopi,

zimska oblačila odstopijo,

oblekice, kratke hlačke nastopijo.

 

 

Zvončki s težkimi kovčki pridejo,

mokra rosa odide,

ptički se veselijo.

 

 

Ljubezenske sanje se začnejo

z dnevom 14. februar,

polne košare poljubčkov,

zaželeni poljubi se spremenijo

v pisano pravljico,

življenje je polno veselja

in poljubov.

 

 

Izabela Nedelko, 4. a OŠ Sveta Trojica

 

 

-------

 

 

Pesem o mamici

 

 

Mami, jaz sem tvoj otrok

in ti si moja roža, ki

zjutraj se smehlja.

 

 

Kadar ti pojdeš v službo,

moj veliki brat

me pazi.

 

 

Mami, ti si moja roža

in rada te imam

bolj kot celi svet.

 

 

Mamica, vse bi dala,

da me spodbujaš

in me rada imaš.

 

 

Hvala vsem mamam,

ii ste na svetu.

 

 

Ana Repič, 4. a OŠ Sveta Trojica

 

 

-------

 

 

Cvetje

 

 

Pomladno cvetje,

je lepo cvetje,

lepih barv.

 

 

In poletno cvetje

je še lepših in

čudovitih

barv.

 

 

A jeseni cvetja

ni. In je listje

prav tako

barvno.

 

 

Pozimi pa ni

ne cvetja, ne

listja in sneg

se lesketa.

 

 

Na koncu se

pa vse

ponovi. Spet

pridejo pomlad,

poletje, jesen

in zima.

 

 

Isa Caf, 4. a OŠ Sveta Trojica

 

 

-------

 

 

4. b razred

 

 

Četrti b razred je najboljši,

ker si pomagamo in sodelujemo.

Pri pouku se smejiš,

zato z veseljem v šolo hitiš.

 

 

Včasih gremo ven,

četrti razred prosi nogomet,

da dali bomo gol.

Ocene najtežje,

si vsi najbolj želimo,

uspelo nam bo,

mi vemo, da bo šlo.

 

 

Žiga Stergar, 4. b OŠ Sveta Trojica

 

-------

 

 

PRIJATELJSTVO

 

 

Prijatelj je tisti, ki

ob tebi stoji. Prijatelj

nikoli ne beži.

 

 

Ko te je strah,

te pomiri. Nikoli

ne preizkuša pesti.

 

 

Kamor gre, greš ti.

Nikoli te ne zapusti.

 

 

Lana Paurič, 4. a OŠ Sveta Trojica

 

 

-------

 

 

MATERINSKI DAN ZA MAMO

 

 

Danes je materinski

dan za mojo mamo.

 

 

To je moji mami

všeč in zato smo

v šoli naredili

za naše mame

rože in smo napisali

nekaj povedi.

 

 

In ko smo prišli domov, smo dali naša

darila svojim mamam. In tako so mame

postale prijazne.

 

 

Jakob Harl, 4. a OŠ Sveta Trojica

 

 

-------

 

 

Starša

 

 

Starša sta vedno prestrašena za prešo

grozdov nikoli niso stiskali

ampak jaz in brat in nekateri so pomagali.

starša sta tudi najlepša.

 

 

Oče je vedno pogumen in mi pomaga,

a to je kot celotna saga.

Mama mi veliko pomeni,

a včasih zaradi moje porednosti popeni.

 

 

Starša me bosta za vedno imela rada,

in nikoli ne bom spustil ljubezni kot jagoda.

Mama me je rodila,

sama pa sta zame kot dojenčka skrbela.

 

 

Domen Režonja, 4. a OŠ Sveta Trojica

 

 

-------

 

 

Ptice potice

Jaz ima doma ptice potice.

Vsak dan prinesejo cvetlice

ki so bodice. Zato je mama vsak

dan sama ker imam doma

ptice. Te ptice so velike tatice ker

vsak dan kradejo potice. Zakaj je prišla

pomlad? Zvonec še ni lonec

moje pesmice je konec.

 

 

Timy Holcapfel, OŠ Sveta Ana

 

 

-------

 

 

Travnik

 

 

Na travniku

sem našla cvetlice,

ki zgledajo kot borovnice.

 

 

Tam visoko na drevesu

se vidi kot da

je nekdo na plesu.

 

 

Iz ribnika so pokukale ribice,

ki zgledajo kot

pikice.

Travnik je poln rož, ki zgledajo kot mož.

 

 

Maja Zimic, OŠ Sveta Ana

 

-------

 

 

Pomlad

 

 

Zjutraj vstanem in vidim

ptičice cvetličice.

 

 

Tam visoko na nebu letajo

ptičice potičice.

 

 

Na travniku so cvetlice,

ki

so prave lepotice.

 

 

Riana Kaučič Košak, OŠ Sveta Ana

 

 

-------

 

 

Pesem o družini

 

 

Moj brat je mlad,

prišla je pomlad.

 

 

Videl sem cvetlice,

padel sem v bodice.

 

 

Zazvonil je zvonec,

na tla je padel lonec.

 

 

Ob ribniku so stale babice,

skakale so kot žabice.

 

 

Odrasli se smejijo,

otroci pa sladko spijo.

 

 

Vid Jerebic, OŠ Sveta Ana

 

 

-------

 

 

Ptičica

 

 

Ptičica ima zelo rada pomlad,

ugotovila je, da se rima z mlad.

 

 

Do ptičice je priletela čebela,

ki je bila debela.

 

 

Kupila je zvočnik,

ki zgleda kot pločnik.

 

 

Leon Jauk, OŠ Sveta Ana

-------

 

 

Pomlad

 

 

Letela je velika čebela

vsedla se je na cvet

in postala debela.

Ko je čebela odletela,

sem videla mavrico

zvečer mi je ati prebral pravljico.

 

 

Ko se je pomlad spet prebudila,

sem se pomladila. Iz svojih mlak

so pokukale žabice, na obisk so

prihajale babice.

 

 

Žabice in babice so se

igrale, potem pa so trdno zaspale.

 

 

Ajda Ornik, OŠ Sveta Ana

 

 

-------

 

 

Cvetlice

 

 

Cvetlice dišijo kot bodice.

 

 

Prišel je mimo jež,

ki je hodil peš.

 

 

Vohal sem bodice,

ki dišijo kot cvetlice.

 

 

Zazvonil je zvonec,

ki je izgledal kot lonec.

 

 

Gal Tinauer, OŠ Sveta Ana

 

 

-------

 

 

Pomlad

 

 

Prišla je pomlad,

delijo se cvetlice, ki so

špičaste ko bodice.

Bližal se je materinski dan

za mame. Te mlade

mame komaj čakajo na

materinsko prireditev.

To bi bila za mene osvoboditev.

 

 

Timotej Mikiš, OŠ Sveta Ana

 

 

-------

 

 

Mamica slamica

 

 

Pomladi se je

rodila deklica

ki je bila zelo

mlada. Ime ji je

bilo cvetlica

v šoli so jo

klicali bodica.

 

 

Ko je nastopil

materinski dan so

jo prišle gledati

vse žabice ki so

zgledale kot

babice.

 

 

Videla je zvočnik,

ki jo je spominjal

na pločnik. Prišla

jo je mama ki je

na klopci sedela

sama.

 

 

Ko jo je

mama peljala

domov ji je

na tla padel

stol. Vzela

je lonec in

pesmi je konec.

 

 

Mai Pajek, OŠ Sveta Ana

 

 

-------

 

 

Krokodili

 

 

Trije nilski krokodili

so odšli neznano kam.

Nikdar niso se vrnili

več od tam.

 

 

Trije nilski krokodili

so hodili sem ter tja.

V črni temi so grešili

pravo stran.

 

 

Trije nilski krokodili

so z debelimi solzami

v bridki stiski, v hudi sili

jokali po mami.

 

 

Trije nilski krokodili

niso znali več domov.

V lastnih solzah so utonili

brez sledov.

 

 

Lin Kop, OŠ Sveta Ana

 

 

-------

 

 

Ptice

 

 

Ptice zažarijo kot

bodice. Vidijo se cvetlice,

ki zgledajo kot (p)otice.

 

 

Prinesejo toplo pomlad vsak

se počuti zelo mlad.

 

 

Te ptice vidijo mame kako

so same.

 

 

Mama je srečala ptice njena

družina je fina.

 

 

Nik Krušnik, OŠ Sveta Ana

 

 

-------

 

 

Nogomet

 

 

Pri nogometu so igralci,

na plesišču pa plesalci.

Sodnik je zapiskal z žvižgalko,

da bo tekma tekla gladko.

 

 

Prva skupina je dala

dva gola, to je za druge smola.

Na igrišču je žoga,

ki je zelo boga.

 

 

Včasih grem na igrišče,

včasih pa na stranišče.

Medtem ko drsi žoga,

se ena igralka zdi boga.

 

 

Mai Kocbek, 4. a OŠ Sveta Ana

 

 

-------

 

 

Zunaj je pomlad

 

 

Prišla je pomlad in

ptičice lepo pojo

rožice pa rastejo.

 

 

Kadar je pomlad

se vedno počutiš, da

si mlad.

 

 

Radi jemo sladoled

kadar gremo na

Bled.

 

 

Ajda Ješovnik, 4. a OŠ Sveta Ana

 

 

-------

 

 

Nogomet

 

 

Brezvezen je rokomet,

zato je boljši nogomet.

Igralci so kot plesalci.

 

 

Dobili smo dva gola,

zato je bila smola.

Bil je poraz,

zato smo dobili ukaz.

 

 

Žogi sta se kotalili po progi.

Po zmagi so se

izognili zgagi.

 

 

Tommy Cegnar, 4. a OŠ Sveta Ana

 

 

-------

 

 

Že od malega je dobro brati

 

 

Že od malega je dobro brati,

a ne preveč, ker je

treba tudi spati.

 

 

Ko bereš se lahko dereš,

a pazi v knjižnici, ker

tam ne smeš bit glasen

kot vlak na tirnici.

 

 

Če ne bereš si

neumen in dosti

manj pogumen.

 

 

Zato ti priporočam

brati, spati, stati,

a ne pozabi se igrati.

 

 

Maksim Kos, 4. a OŠ Sveta Ana

 

 

-------

 

 

Moj poklic

 

 

Jaz bi rad bil režiser,

ne pa kak moderen

frizer.

 

 

Jaz bi rad bil igralec,

da igral bi v svojih filmih

bil bi kakor James Bond

znan, v Sloveniji priznan.

 

 

Pisal bi življenjepis,

in dobre knjige, vsi bi me

oboževali, me radi meli in

pohvaljevali.

 

 

Maksim Kos, 4. a OŠ Sveta Ana

 

 

-------

 

 

Morje

 

 

Danes gremo na morje,

gledat' obzorje.

V morju je globina,

na obali pa tišina in vročina.

 

 

Nam se je opekla koža

glej, tam sta mroža.

Morje je naplavilo školjko,

jaz sem se umešala v povorko.

 

 

Jaz sem Kiara,

na ladji pa visi kitara.

Gusar je videl hruško,

in dobil veliko buško.

 

 

Šli smo v mesto,

in dobili veliko presto.

Na obali je galama,

v kotu pa krama.

 

 

Kiara Berič, 4. a OŠ Sveta Ana

 

 

------------

 

 

Gremo na morje

 

 

Šli smo na

morje tam smo videli obzorje.

Šla sem v vodo našla sem školjko

v njej videla sem povorko.

 

 

Šli smo v globino

nato smo se vrnili na gladino.

V gladini videla sem ribo,

ki pojedla je bibo.

 

 

Na obali je GODALO

nanj zaigrala sem lepo.

Morska trava ki pojedla

jo je krava.

 

 

Na morju sem

z bratoma, ki smejita

se kakor žabica.

 

 

Špela Lorbek Recek, 4. a OŠ Sveta Ana

 

-------

 

 

Nogomet

 

 

Nogomet je boljši kot rokomet

igralec je zadel 2 gola

in je za druge smola.

 

 

Igralci so sesalci ker

sesajo žogo

in sodnik je pravi vodnik.

 

 

Na igrišču žogo brcajo kot na plesišču

in je žoga

prav zares boga.

 

 

Zmaga ni zgaga

poraz ni dokaz

igralec je debel

ker žogo je pojel.

 

 

Stash Koprivnik, 4. a OŠ Sveta Ana

 

 

-----------

 

 

Morje

 

 

Rad hodim na morje,

ker je tam veliko obzorje.

Glej, tam je obala

na njej so inštrumentala.

 

 

Na morju je globina

in velika vročina.

Na morju je knjiga

na njej je figa.

 

 

Na morju plava riba,

ki velika je

kot šiba.

 

 

Žak Krajnc, 4. a OŠ Sveta Ana

 

 

-------

 

 

Izlet na morje

 

 

Letos smo odšli na morje

in videli smo lepo obzorje,

ko smo se peljali

smo se veliko smejali.

 

 

Ko smo prišli smo skočili v vodo in zaplavali,

in zraven smo se veliko zabavali.

Iskali smo eno školjko

in zagledali smo rolko.

 

 

Odšli smo na mrzlo pijačo

pa videli smo krastačo.

Skočila je v vodo

pa videli smo svojo kodo.

 

 

Kaja Markuš, 4. a OŠ Sveta Ana

 

 

------

 

 

Nogomet

 

 

Nogomet ali rokomet

igralci tekajo

da žogo dobijo.

 

 

Iz kota strelja najboljši igralec,

ki ni plesalec.

Žogo brcne vsem se kolcne.

 

 

Golman žogo daleč brcne

daleč od ukaza, sodnik zapiska

niso dali gola, zato je to smola.

 

 

Sven Kraner, 4. a OŠ Sveta Ana

 

 

-------

 

 

Morje!!

 

 

Vozimo se na MORJE in prevozimo obzorje.

Pridemo na obalo tam stoji godalo,

Od gladine MORJA gre vse do vesolja.

 

 

Morska trava je na obali, ki jo je krava,

Tam je riba, ki se v vodi ziba,

Punca je gola in je za njo to smola.

 

 

Vidim kuno, ki opazuje luno,

Moja prijateljica lola nima knjižnega mola,

Naša morska hiška je tudi stanovanje od malega

miška.

 

 

Lovro Šijanec, OŠ Sveta Ana